Papa Roach so zaradi svoje glasbe kar težko opredeljiv band, čeprav jih vsi tlačijo v koš alternativnega oziroma heavy metala, v njihovi glasbi pa lahko zasledimo tudi sledove grungea in tudi emo corea. Po desetih letih delovanja so te dni izdali svojo tretjo uradno ploščo - Getting away with murder.
Skupina Papa Roach je nastala leta 1993, do leta 1996 in s tem izdaje prvenca Old friends from young days so izdali dve EP plošči, nato pa so sledile še plošče Infest (2000) in lovehatetragedy (2002) in pred dnevi še njihov zadnji izdelek Getting away with murder.
Skupino še vedno sestavljajo Jerry Horton (kitara, vokal), Tobin Esperance (bas, vokal), Dave Buckner (bobni, vokal) in karizmatični pevec ter tekstopisec Jacoby Shaddix. Na plošči boste našli dvanajst bolj ali manj jeznih skladb in pa tudi dokumentarec, kako je plošča nastajala.
Nobena od dvanajstih skladb posebej ne odstopa od ostalih in tudi instrumentalna zgradba skladb si je precej podobna - krajši uvod, nato pa ali energično nadaljevanje ali pa nekoliko bolj melanholično in zamorjeno, do izbruha energije pa vedno pride vsaj v refrenu.
Bolj kot glasba, ki vedno ne obogati besedil, kot bi si poslušalec želel, so pri Papa Roach seveda zanimiva besedila. Zgodbe o življenju, odvisnosti od alkohola, nasilju, o lastnih težavah in odrešitvah, psihičnih pritiskih, željah okolice ? skratka, zgodbe, ki so bolj ali manj znane vsakomur, le da so mnogi prepričani, da prav vsi zvezdniki živijo idilično življenje.
Morda največja hiba plošče je skoraj brezhibna produkcija, saj v zvoku ni zaznati nobenega hrupa, tiste naravne surovosti, ki bi si jo ob takšni glasbi in vsebinsko grobih besedilih tudi želeli. Vse je čisto, vokal vedno, tudi v najbolj jeznem kričanju, zveni čisto in razločno, glasba se umakne vokalu, prehodi so čisti, na srečo vsaj nepredvidljivi.
Kritiki nad ploščo niso preveč navdušeni, saj skupini očitajo, da so zvokovno postali preveč čisti in prijazni, hkrati pa so se pridružili množici tistih skupin, ki zgolj veliko kričijo in bodo zaradi tega ostali neopaženi. Ali bo to res, bo seveda pokazala prodaja plošče, obiskanost koncertov in prihodnost skupine, skratka stvari, na katere imajo vpliv predvsem oboževalci.
Papa Roach so v veliki meri odvisni od sicer karizmatičnega, a izredno nepredvidljivega Jacobyja Shaddixa, ki menda vedno globlje tone v alkoholno omamo. In po vsem obupu in besu, ki ga izraža v besedilih, svoje prihodnosti ne vidi preveč svetlo.
Papa Roach: Getting away with murder
(leto izdaje 2004, založba Geffen, distribucija Multimedia)
Ocena: 3,5
