Pearl Jam so skupina, ki je v svoji štirinajstletni karieri izdala le sedem studijskih albumov, že vse od leta 2002 (Riot Act) pa niso izdali studijskega izdelka. V teh letih so seveda izdali tudi 72 živih albumov, temu lahko dodamo še zbirko neizdanih skladb Lost dogs in pa najnovejšo izdajo - Live at Benaroya Hall.
Pearl Jam so seveda zasloveli v prvi polovici devetdesetih, izšli so iz Seattlea, zibelke grungea, ki je zdramil zaspani svet rock'n'rolla. In čeprav so Pearl Jam začeli delati pred Nirvano, je bil uspeh slednjih pomembnejši za vzpon grungea, Cobainova smrt je Nirvanino pot seveda prekinila, Pearl Jam pa so v drugi polovici devetdesetih postali band, ki je dal največ na svoje oboževalce.
Ta osama jih je stala bolj pompoznih koncertnih turnej, seveda tudi najvišjih mest na lestvici poslušanosti, vendar so Pearl Jam kljub vsemu vztrajali. Poslušalci so jim bili za to seveda hvaležni in prav hvaležen odziv poslušalcev je tisto, kar sem si zapomnil ob poslušanju Live at Benaroya Hall.
Pearl Jam so koncert odigrali 22. oktobra 2003 v simfonični dvorani Beanroya, kar je seveda dobra novica, saj takšne dvorane vedno veljajo za izredno akustične, hitro pa nastopi težava, če se v takšnem okolju znajde skupina z nekoliko tršim glasbenim izrazom. Pearl Jam so večino aranžmajev sicer zavili v akustično preobleko, vendar so ponekod moteče slišni odmevi glasbe in preglasen odziv obiskovalcev.
Prva plošča posebnih presežkov ne ponudi - Of the girl je precej električna, v Thin air se izkaže občinstvo, Nothing as it seems je polna kitar, Man of the hour (za film Big fish Tima Burtona) je zelo lahkotna in akustična, prav tu pa je najbolj slišen moteč odmev dvorane.
V spominu ostane tudi Immortality z izjemnim akustičnim solo vložkom, pa povsem akustični Off he goes in Around the band in pa zagotovo eden vrhuncev plošče ? akustična predelava I believe in miracles The Ramones. Če ste mislili, da je nemogoče ali da ni prepričljivo ? v obeh primerih se motite.
Sleight of hand in All or none sta malce razvlečeni, odlična pa je tudi Lukin ? akustična, odpeta in odigrana v minuti! Po koncertnem pravilu je seveda logično pričakovati, da bo najboljše prišlo na vrsti proti koncu koncerta oziroma na drugi plošči in res je tako, čeprav ne smete pričakovati največjih uspešnic Pearl Jam.
Odlična je Down, Can't keep zveni, kot bi bila odigrana na ukulele ali kakšno drugo majhno brenkalo, naslednji vrhunec pa je priredba Dylanove Masters of war. Seveda ob akustični kitari, publika se je glasno odzivala na bolj sporne protipolitične vrstice, na trenutke pa vse zveni malce raztrgano.
Odlična je tudi Black, z glasnim prepevanjem občinstva in izvrstnim solo delom, zanimiva je tudi skladba Crazy Mary Victorie Williams, kjer se znova sliši tudi občinstvo (čeprav gre izvirno za folk skladbo) in pa orgelski solo del. Zelo doživeto!
Meni najboljša je izvedba skladbe 25 Minutes to go, ki jo je imenitno izvajal že pokojni Johnny Cash ? nepričakovan country naboj, solo kitara v ozadju, zanimivi prehodi in neverjetna energija. Za izvorno grunge band izvrsten dosežek in pa lep poklon glasbeniku, ki je imel očitno širši vpliv, kot si je najbrž tudi sam predstavljal.
V Daughter ob prehodu slišimo nekaj verzov You've got to hide your love away Beatlov in kljub akustični predelavi ima skladba električen solo del, vse skupaj pa se zaključi z Yellow ledbetter, ki se začne z uvodnimi prijemi iz Hendrixove Little wing. Zaključek je povsem improviziran, vendar pa lepo zaokroži nasploh zelo drugačno zvočno podobo Pearl Jam.
Celoten koncert in tudi izkupiček od prodaje je bil posvečen organizaciji YouthCare, ki v večini skrbi za mladoletne brezdomce v Seattleu in čeprav je ploščo nemogoče oceniti kot odlično ali popolno, gre za izvrsten dosežek, na katerem so Pearl Jam v akustiko preoblekli nekaj svojih skladb in presenetili z nekaj priredbami, ki pomenijo vrhunec koncerta.
Skupina je letos že izdala dvojno ploščo Lost dogs, do konca leta naj bi po nekaterih govoricah in namigovanjih izdali zbirko največjih uspešnic, po drugih vesteh pa še en živi album, sam pa sem mnenja, da je prišel čas, da nas Pearl Jami znova prepričajo tudi s studijskim izdelkom.
Pearl Jam: Live at Benaroya Hall
(leto izdaje 2004, založba Ten Club, distribucija Menart)
Ocena: 4
... kupi Live at Benaroya Hall na 
