Za MCja, rimarsko usmerjenega dečka oziroma deklico, obstajata dve poti, po kateri se lahko dogodi, da dospe do založbe in posname svoj prvenec. Kompas prve, osnovne poti, sestoji iz sveže zamisli pretkane v kvalitetne rime, magnetna igla pa zagotovo najbolj opazi inovativnost - zmožnost povedati nekaj kar v rimarskih logih še ni bilo razpredano oziroma povedat določeno reči na način, ki je nov, nenavaden, a kljub svoji nenavadnosti a vseeno zanimiv.
Druga pot, manj zahtevna a seveda hkrati tudi manj sladka pa zahteva, da imate za svojim hrbtom močno ozadje, ki vas lahko preko vez in poznanstev pripelje do studia in založbe, ki se zaradi ohranitve dobrega odnosa odloči izdati ploščo. Če omenimo, da je eden od dvojice dueta Promili sin znamenitega Jasmina Stavrosa, stvar kojci začenja dobivati svojo pravo podobo.
Trije tisočaki, kolikor velja nakup plošče, enostavno ni vreden. Bolje ga boste porabili, če boste svojega znanca odpeljali v bližnji lokal, mu ponudili brezplačno mesto na vašem računu, ki bo znašal v višini treh Prešernov in po zadnjem kozarčku z zvišanimi promili v žepu bo fante gotovo razprl svoj jezik in vam skorajda zagotovo ponudil boljšo štorijo, kot jo lahko slišite na albumu Sve se trese.
Nekaj o ženskah in njih občevanju, obvezni dodatek naraslega ega in s tem hvaljenja, ki je nekako stalnica ob preglobokem pogledu v kozarec, kaka pikra na sistem, ko pa se bo stanje pijanosti bližalo koncu, vam bo morda vaš pivski brat izpel še kako žalostinko in o tem, kako je svet krut in neusmiljen.
Kdor se spozna na hrvaški rap, bo opazil, da plošča ne ponuja nič novega in da je globoko pod standardom, ki ga lahko ponudijo naši sosedje. Če bi bil to prvi izdelek hrvaške rap scene bi morda na album gledali drugače, toda ob močni Blackout kliki, inovativnem Beat Fleetu, odpiljenemu Delirium Tremensu in sposobnem Settu plošča enostavno zbledi. Morda edina pesem ki je vredna omembe je Zašto me nečeš, ki bo pustila mesto v vašem spominu, ostale bodo mirne duše odjadrale na veliki ocean, kjer je zašlo že mnogo jadrnic, ki se bržkone ne bodo več vrnile.
Največja kritika gre na račun flowa in kvalitete rim, katere bi lahko spravil skupaj vsak pubertetnik, ki se je kdaj spravil pred mikrofon in na šolskih klopeh pustil svoji "predragi" učiteljici rimajoče besedilo. Beati so sicer dobri, a kaj ko MCja na njih pustita kiselkast občutek in na vsak način povedati kako sta cool, a poslušalcu se po 14ih komadih začetna črka besede cool, spremeni v f in usta planejo v nasmeh.
Če hočete dobro ploščo, sezite svoje roke po izvajalcih, ki so našteti bili zgoraj. Toplo priporočam tudi novega Eda Maajko, katerega recenzija plošče Slušaj mater bo kmalu objavljena tudi na straneh ŽVPLja, plošči Sve se trese pa se ognite kot podivjanim voznikom s previsokim promilom alkohola v krvi.
Pa saj veste kako je, če se ne bodo zabili, bodo bili primorani ustavitii pred roko pravice, ki jih bo poprosila, da naj nekdo drug poprime za volan :-)
Promili: Sve se trese
(leto izdaje 2002, založba Aquarius, distribucija Multimedia records)
Ocena: 1
