Geneza primera Napster je posledično vplivala vse-smerno. Digitalna salsa se je spremenila v blues, ki naj bi tudi kiber potrošnika znova prisilila, da bo moral po vzvode zabave pred klasične prodajne police v trgovini na koncu ulice.
Ocene kažejo, da sta imela vodilna naslova za spletno prodajo avtorsko zaščitenih glasbenih dobrin Liquid Audio in E-music lani za 3 milijone dolarjev dobička. Več kot podvojena vsota prilivov se je nemudoma reinvestirala v nadaljno širitev zbirk naslovov in dograjevanje infrastrukture trga, vključno s principali lastnikom avtorskih pravic. Ob najboljših pogojih naj bi torej ta veja glasbene trgovine oziroma posredništva glasbenih produktov v letošnjem letu zase pobrala okoli 10 milijonov dolarjev. To pa je kupček, ki je še vedno res le kupček, saj ga je mogoče primerjati z letno dobičkonostnostjo uspešne popevkarske skupine ali pa inkasa, ki se letno zgrne v blagajo kakšne prestižne (seveda analogne) glasbene trgovine v središču večje prestolnice.
Minula cepitev ponudbe na založniško kontrolirane in zato z naslovi omejene spletne trgovine je bil zadnji brezupen poskus bolj podoben novim lampijonom na stonjici. Industrija je torej dohitela in porazila vsako upanje, da bi zaradi splošnega znižanja cen sama utrpela neljube posledice.
Če vsemu temu dodamo še napovedano podražitev npr. praznih, torej neposnetih cedejev, potem bo 3000 SIT v katerikoli valuti kmalu spet neomajna in izhodiščna tarifa za audio delo. Kdo bo torej pripravil naslednji manifest za novo glasbeno digitalno revolucijo? Mogoče bi bilo lažje pogajati, če bi bila vsa glasba že v osnovi elektronska.