Nemška zasedba Rammstein je za svetovno glasbo podoben fenomen kot naši Laibach - z nenavadno, čeprav preprosto glasbo in za poslušalca mnogo bolj pomembnimi besedili, ki so napisana in odpeta v nemškem jeziku, se jim je uspelo prebiti na vrhove vseh svetovnih lestvic in na glasbene police širom po svetu.
Seveda pa to ni edina podobnost z našimi Laibach - v glasbi Rammstein se vsekakor čuti, da so bili Laibach med njihovimi večjimi vzorniki, hkrati pa lahko vsak, tudi povem laičen poslušalec, sliši, da so bili Rammstein veliki vzorniki še enemu slovenskemu fenomenu ? Siddharti.
Udarne kitare, mogočna orkestrska (oziroma godalna) spremljava, doneč vokal, spreminjajoč ritem in včasih kar hipnotičen učinek na poslušalca. Toliko o podobnostih s Siddharto! Z Laibach jih vsekakor družijo kitarski riffi, politično obarvana besedila in težek ritem, ki včasih kar preveč pritiska na ušesa.
Vse to je seveda moč slišati tudi na zadnji plošči nemškega seksteta, ki je prvo ploščo Herzeleid izdal leta 1996, nato pa so nanizali še štiri plošče in v tem času odigrali zavidljivo število koncertov. Presenetila me je precejšnja raznolikost v njihovi glasbi, saj od težkih heavy metal obrazcev prehajajo na akustične blues poteze, zaradi številnih orkestrskih vložkov pa vse skupaj zveni zelo mogočno in silovito.
Kot najbolj drugačne, raznolike, različne in zato tudi najbolj zanimive velja omeniti skladbe Los, Amerika in Moskau. Los se začne z akustično kitaro in čeprav vokal vseskozi stopnjuje ritem, do tistega pričakovanega instrumentalnega izbruha ne pride. Prav nasprotno ? v zaključku slišimo električno blues obarvano kitaro in orglice!
Amerika se začne z refrenom, ki je zares pompozen, instrumentalno skladbo zaznamujejo kitare, refren je v angleščini, sicer pa ima skladba odlično besedilo. Kot namig ? Rammstein niso preveč navdušeni nad Ameriko in ameriškim načinom ? česarkoli že!
Zanimivo besedilo krasi tudi skladbo Moskau, ki je obogatena z ruskimi vzkliki in ženskim vokalom (Viktoria Fersh), refren je zelo "laibachovski", odlični pa so tudi posamezni instrumentalni prehodi. Zadnji skladbi ? Ohne dich in Amour sta mnogo počasnejši, glaven instrumentalni delež nosijo godala oziroma v Amour bobni, obe pa sta na koncu instrumentalno znova nekoliko bolj divji ? Ohne dich je zelo bogata in mogočna, Amour pa se konča z raztrganim kitarskim solom.
Rammstein so ustvarili ploščo, ki bo brez dvoma zadovoljila in navdušila njihove goreče privržence, zagotovo pa bo prepričala tudi marsikoga, ki njihove glasbe do sedaj ni spremljal preveč zavzeto. Nemški jezik seveda utegne ostati ovira, a za tistega, ki ga zanima, kaj imajo fantje povedati, tudi to ne bo težava.
Rammstein: Reise, Reise
(leto izdaje 2004, založba Universal, distribucija Multimedia)
Ocena: 4,5
