Rok'n'Band so se na slovenski glasbeni sceni pojavili leta 1997 s ploščo Da padeš dol, na kateri so se trudili ljudi prepričati z neko moderno pop obliko rock-a-billyja, kar jim je vsaj s prvo uspevalo. Še posebej zaradi pevca Roka Ferengje, ki je navduševal tako z glasom kot s stasom in mnogi so ga primerjali s Kraljem...
Njihova prva plošča je bila pravzaprav njihova edina plošča, kjer je bila glasba res vsaj na približno podobna rock-a-billyju, saj so bili vsi naslednji izdelki čudna mešanica popa in rocka. 21. stoletje jim ni prineslo nič dobrega, saj so se sprli z managerjem Šekijem Gaytonom, nato pa so imeli še nekaj medsebojnih sporov.
No, te dni se vračajo z novo ploščo Elvis je živ in v naslednji postavi - Rok Ferengja (vokal), Miro Hodža (kitara) in Blaž Černivec (kitara) so še od prve postave, mlajša pa sta Boštjan Traven (bas kitara) in Tomaž Pavlin (klaviature).
Že po prvih desetih sekundah skladbe Muhasta kot april veš, da poslušaš Rok'n'Band, ki jih od čisto klasičnega pop rocka ločijo le kitare, ki skladbi vdihnejo nekaj malega rock-a-billy naboja. Afrika, Rusija se že vrti po radijskih postajah, gre pa za precej plesno pesem, katere najboljši del je uvod na saksofon.
Prej bi mislila je precej baladna, ob klavirju, Čisto tvoj je priredba klasike Burning love, ki vokalno še prepriča, instrumentalno pa nikakor. Solze in smeh močno spominja na skladbo Be my baby (pomnite film Dirty dancing?), še posebej v refrenu, znova pa jo popestri saksofon.
Barve pisane ima zelo odločen vokal, ki ostaja najmočnejši del skupine, vendar pa ravno tako močno spominja na nekaj že slišanega (gre pa za avtorsko pesem), obenem pa ima čudne orientalsko usmerjene back vokale.
Ljubezen na prvi dotik je bila skladba, ki je lani jeseni napovedala ponovno vstajenje skupine, gre pa za duet s skupino Slepi potnik oziroma dober preplet z dvema ženskima vokaloma. Čudne igre ima grozen elektronski uvod, ki se spremeni v skladbo Games people play, ki postane vedno boljša ? dobre kitare in zanimivo skupinsko petje.
Daleč najslabša stvar na plošči in morda celo v karieri Rok'n'Banda je zagotovo skladba Se še spomniš, ki spominja na slovenske terasne bande, ki zabavajo turiste v počitniških mesecih, pozimi pa na praznovanjih štirideset in več letnic. Čudne klaviature, tokrat grozovito skupinsko prepevanje, nemogoče posiljen ženski rap vložek, skratka ? brez besed.
Elvis je živ naj bi bil poklon Kralju oziroma Elvisu Presleyju, ampak če člani Rok'n'Band Elvisa spoštujejo in cenijo ter obožujejo na tak način... uvod me je spomnil na Lep poletni dan, vokalno se Rok sicer trudi oponašati Elvisa (v kakšni drugi skladbi mu gre veliko bolje), instrumentalno pa je skladba polomija.
Meni je bila všeč je bilo ravno tako že moč slišati na radijskih postajah, skladba spomni na Jagode in čokolada in lahko zapišemo, da gre za eno najboljših skladb na plošči (morda tudi zato, ker jo je ustvaril Adi Smolar), ki pa žal ne ponudi čisto nič novega, kaj šele, da bi govorili o presežkih.
Pomlad ima akustičen uvod, nato pa imamo znova opraviti s čudnim terasnim popom, ki se nekaj sekund po koncu prelevi v večglasno prepevanje pesmi Hej, brigade ? s kvazi surf kitaro in marš bobnom! Temu se najbrž reče bonus track?!
Ob (pri)znanih sodelavcih ? Janez Zmazek, Neno Belan, Aleš Klinar, Jani Jerant, Matej Krajnc, že omenjeni Adi Smolar in drugi, več kot očitno škripa pri sami izvedbi, torej skupini. Polovica skladb je priredb, ene so boljše, druge slabše, resnično njihove avtorske glasbe je premalo, vse skupaj pa ne prepriča. Rok'n'Band imajo za seboj že nekaj izkušenj, a mislim, da je pred njimi daleč najtežja ? prepričati, da so dobri glasbeniki in zanimivi interpreti. Morda so v živo bolj prepričljivi, preverite!
Rok'n'Band: Elvis je živ
(leto izdaje 2004, založba in distribucija Dallas)
Ocena: 2
