Shyam v slovenski glasbi nikakor niso novo ime, saj so pred štirimi leti izdali prvenec Željo daleč stran, ki pa ni bil sprejet, kot bi si na kvaliteto glasbe in besedil zaslužil. Mnogi tako dandanes ne vedo, kdo sploh Shyam so in jih zavračajo kot še en mlad band, ki želi zaslužiti z oponašanjem Siddharte.
A težko bi se bolj motili, saj brežiška skupina po glasbeni poti koraka po zelo samosvoji poti in ustvarjajo predvsem glasbo, kot želijo oni sami. Tudi zato je najbrž skupino zapustil bobnar Uroš Srpčič, razšli pa so se z založbo Multimedia.
Za čas snemanja plošče Sonce v senci je na bobnarskem stolčku tako sedel Dušan Obradinovič iz skupine Dan D, njegovo mesto a je sedaj zapolnil dosedanji kitarist Frenk Les. Poleg njega so v skupini še Miloš Radosavljevič (vokal, kitara), Mitja Lapuh (kitara), Jurij Avsenak (bas kitara) in Špela Avsenak (klaviature), veliko pa je dodala tudi Barbara Les s spremljevalnimi vokali, delo producenta pa je na sebi lasten način opravil Peter Penko.
Plošča se začne s skladbo Oko, ki ima nekoliko zbledel kitarski uvod, ki se prepleta s synthom, je pa zelo zanimivo poslušati, kako dobro teče vokal po drvečih kitarah, ki so ena od značilnosti zvoka Shyam.
Skladba Sunshine je že ena tistih, ob kateri lahko zastrižemo z ušesi - začne se kar takoj z vokalom, kar je nekoliko nenavadno, kitare imajo malce vesoljski pridih. Posebnost je ženski vokal, Lare Baruca, ki se odlično prepleta z refrenom, katerega enkratno nadgrajujejo eksplozivni kitarski riffi.
Ekran ste že lahko in upam, da jo boste lahko še velikokrat slišali po radijskih postajah. Gre za eno tistih skladb, ki bolj kot ostale pritegne z besedilom, ki je nekako posvečeno Georgeu Bushu Ml., vmes se prepleta tudi njegov govor. Proti zaključku smo priče petju brez glasbe, zaključek pa je ravno tako paša za ušesa.
Dvigni, zdrami se začne kar nekoliko heavy metalsko ? s prepletom basa in bobna, žal pa je vokal malce preveč zamolkel, skozi skladbo pa slišimo obilo odličnih kitarskih riffov, ki spominjajo na Led Zeppelin.
Podobno vokalno težavo ima tudi skladba Berem svojo dlan, kjer je vokal preveč zamolkel, ujet v nenavaden odmev, instrumentalno pa je skladba brez pravega odmika. Shyam so zelo posebni tudi zaradi svojih besedil in zato je v takšnih primerih škoda, da jih je zaradi pretirano popačenega vokala težje razumeti.
Trenje se začne s kratkim elektronskim uvodom, nato pa nadaljuje s kitarami. Besedilo je izvrstno, sliši se dovolj spremljevalnih vokalov, vse skupaj pa zaokroži super refren. In ko že mislite, da je konec, sledi enkraten bas prehod v zaključek, ki z besedilom zaokroži bržčas najboljšo skladbo na plošči.
V Dan se mi smeje smo priče izrednemu spoju vokala in znova hrupe in hitre glasbe, vokal je zelo čist, pa čeprav se v sami skladbi prepleta ogromno spremljevalnih vokalov in odmevov. Ko me pelje ima zanimiv uvod s kitarskimi riffi in nekoliko zamolklim bobnom, spet enkratno besedilo, vokal pa se lepo preliva i združuje z bobni.
Jeseni, jeseni je v uvodu nekoliko bolj lahkotna, zvok bobna ni najbolj naraven, ima pa skladba obilo zanimivih bas kitar in čist vokal, proti koncu pa postane zelo pestra in raznolika. Svet brez spomina ima zelo raznolik ritem in čist vokal, je pa škoda, ker skladba v refrenu ne zaživi bolj, ker bi lahko.
In še izredno nenavaden zaključek, skladba Na robu dneva ima elektronski uvod in je ves čas zelo drum'n'bass z ženskim vokalom Barbare Les, ki je zelo zanimiv, v zaključku pa petje postane kar nekoliko zborovsko. Zanimivo, čeprav morda nekoliko poruši zgodbo plošče, zato pa napove dodatek petih skladb, pravzaprav remixov.
Različni ustvarjalci so priredili skladbo Križišče s prvenca in štiri skladbe (Dvigni, zdrami, Oko, Trenje in Sunshine) s pričujoče plošče. Predelave so zanimive, spremenjene in na nekaterih mestih izvrstno nadomestijo instrumente in poudarijo vokal.
Shyam s ploščo Sonce v senci pravzaprav nadaljujejo glasbeno pot, ki so jo začeli na Željo daleč stran ? torej Sloveniji ponuditi izvirno glasbo, ki je obogatena z zanimivimi besedili, ki imajo pomen. Morda se ponekod preveč čuti vpliv Petra Penka, a menda tudi nove skladbe v živo zvenijo zelo eksplozivno, oziroma odlično. Preverite skupino v živo in seveda prisluhnite tudi skladbam na plošči. V poplavi vsega mogočega toplo priporočam.
Shyam: Sonce v senci
(leto izdaje 2004, založba Nika)
Ocena: 4
