Sonic Youth so legendarna newyorška skupina, ki so v začetku osemdesetih poskrbeli, da se je v New York vrnil alternativni sijaj, ki so ga tam ustoličili predvsem temačni in pogosto nerazumljeni Velvet Underground. In morda je zanimivo, da so bili tudi Sonic Youth med širšim občinstvom prepoznavni šele sredi devetdesetih...
Njihov prvenec Confusion is sex je izšel leta 1983, leta 1990 ob plošči Goo je nanje opozoril tudi Neil Young, ko jih je povabil za svojo predskupino, največji preboj pa se je zanje zgodil leta 1992 s ploščo Dirty, ki jo je produciral Butch Vig (v tistem času je bil producent tudi na Nirvanini Nevermind plošči, znan pa je tudi kot član Garbage) in ki je imela precej grunge zvok.
Kot svoje vzornike jih je omenjal tudi Kurt Cobain in nenadoma in precej nepričakovano so bili ustoličeni kot pionirji alternativnega rocka, post punka, no wave in še česa. Še danes je tako in že dobrih dvajset let ustvarjajo podobno - predvsem odlično za lastna ušesa.
Skupino že lep čas sestavljajo Kim Gordon (vokal in bas), Thurston Moore (kitara, vokal), Lee Ranaldo (kitara), Steve Shelley (bobni) in Jim O'Rourke (kitara). Na Velvet Underground jih ne veže le mesto, temveč tudi glasba ? liričnost, skoraj ambientalna ali izredno hrupna glasba ter ženski in moški vokal (pri Velvet Underground sta bila to seveda Lou Reed in Nico).
Njihova glasba je izredno težavna za poslušanje in zato ne preseneča, da imajo Sonic Youth v večini primerov oboževalce stare vsaj trideset oziroma štirideset let. Oboževalce, ki jih spremljajo od začetka njihove kariere in za katere predstavljajo nekaj svetega.
Za moj okus so skladbe preveč temačne, vokal značilno neizrazit in medel, na trenutke kar lebdeč nad vso glasbo, besedila pa me zaradi intenzivnosti instrumentalne spremljave niso pritegnila. Pa so najmočnejši del skupine?! Glasba je zares zanimiva (vzporednice z našimi Psycho-Path niso naključne) ? polna kitar v vseh mogočih zvokih, sicer predvsem molovsko in pa bobnov ter basa, ki držijo pogosto strupen ritem.
Edina svetla (dobesedno) izjema je skladba Peace attack, ki je odkrito naperjena proti ameriškemu predsedniku in zanimivo ? Sonic Youth so na plošči Dirty skladbo Youth against fascism namenili njegovemu očetu, seveda ravno tako ameriškemu predsedniku.
Ploščo in glasbo je izredno težko ocenjevati. Moram priznati, da so mi Velvet Underground izredno všeč, še posebej zaradi besedil, ki me tam kljub precej polni glasbi vedno pritegnejo. Tukaj pa je vokal vedno potisnjen nekam v ozadje in besedila žal spolzijo mimo, zato pa je glasba instrumentalno izredno polna, še posebej, če so vam všeč kitare...
Sonic Youth so seveda pojem in pri njih seveda navdušuje, da že dobrih dvajset let vztrajajo pri ustvarjanju glasbe, ki ni komercialna in s katero je skoraj nemogoče pritegniti mlajše poslušalce. Tisti zvesti pa se starajo z njimi in glasba postaja vedno bolj postranska stvar. Zanje pač ne in to je vsekakor vredno občudovanja.
Sonic Youth: Sonic Nurse
(leto izdaje 2004, založba Geffen, distribucija Multimedia)
Ocena: 4
