S to slikovito trditvijo je skupino v svoji oddaji Izštekani opisal Jure Longyka in če prisluhnete njihovi plošči, boste v to popolnoma prepričani. Kvintet so za čas snemanja plošče sestavljali Vlado Mihajlovič na kitari in za mikrofonom, Tomi Demšer na bas kitari, Andrej Zavašnik za bobni, Tim Kostrevc kot saksafonist, klaviaturist in pevec ter Peter Dekleva za kitaro, mikrofonom in tudi klavirjem.
Tomija Demšerja je lanskega avgusta v skupini zamenjal izvrsten basist Anže Langus (nekateri se ga boste spomnili iz Babewatch, večina pa ga pozna kot basista Tinkare Kovač ali nekdanjega voditelja Videospotnic).
Skupina septembra praznuje deseto obletnico obstoja in v tem času se je skozi skupino sprehodilo mnogo članov, fantje pa so ravno tako spremenili tudi svoj glasbeni stil. Kot kaže že njihovo ime, so bili med mnogimi vzorniki začetnikov skupine tudi legendarni Niet in taka je bila na začetku tudi glasba Srečne mladine - oster in predvsem hrupen punk.
Na zadnji plošči so se pokazali v povsem drugačni luči in najpreprosteje bi jih bilo označiti za alternativce - čeprav to niso. Ob številu hitov, ki so jih že predstavili z zadnje plošče, jih lahko označimo celo za mainstream. A njihova glasba in način razmišljanja sta alternativna. In tako naj tudi bo.
Prva skladba nosi naslov Zavaman Big Beat in predstavlja spreten bobnarsko-kitarski uvod v skladbo, ki jo nadaljuje zadnja uspešnica s plošče Roller-roller. Gre za še eno zanimivo instrumentalno skladbo, ki ima velik naboj in predvsem nabor številnih inštrumentov (vsi člani skupine so med igranjem polno zasedeni).
Nenavaden naslov T.T.R., t.t.r., t.t.r (v pomoč - malce si zapojte prevladujočo instrumentalno temo) odkriva zanimivo skladbo, ki pa v svoji resnični podobi zaživi šele v živo, ko zadoni predvsem saksofon. Hawaii Fun MiXXX je še ena od številnih odlično zaigranih instrumentalnih skladb na plošči. Uvod malce spominja na Elvis Jackson, saj nam skuša pričarati idilično morsko vzdušje, a se tempo začne kmalu spreminjati in kmalu začne vse doneti na ves glas. Še enkrat več se v ospredje prerine saksofon, ki pa ga seveda bogato spremljajo vsi ostali instrumenti.
Pop - Muzik je ena tistih skladb! Saj veste, ko vsi vedno vse, ampak jim ni popolnoma nič jasno. Kje je pop?! Predvsem mlajši, ki so se skupino prvič srečali prav s pomočjo te skladbe in spremljajočega spota na Videospotnicah, so se spraševali, kje je pravzaprav poanta?!
Da, dragi otroci, to ali pa takšna je pop glasba! Prav značilno njihova pa je skladba Majstore, odigrana v starem drvečem ritmu, z zabavnimi medklici in preprostim besedilom. Duhovita in odlična pri glasnem poslušanju!
Povsem drugačna - da, že spet - je skladba Novo jutro III (sreda), z ostrim in prodornim vokalom ter znova nekoliko več instrumentalnega hrupa. Besedilo na prvo poslušanje ne ponuja čisto nič posebnega, a če se vanj poglobite, vas lahko zaposli ravno tako kot Nietzschejeva filozofija. Pa še to, konec utegne spomniti na Time Pink Floydov.
Skladba, ki v vseh pogledih odstopa od filozofije in glasbe Srečne mladine, je Roža Kosmatinka, nežna, akustična, skoraj baladna, z zelo odkritim in zanimivim besedilom, ki razkrije vse. Skupina je razgaljena do zadnje note! Poglavje zase je tudi skladba z naslovom 0:29. Natanko devetindvajset sekund dolga instrumentalna tema.
Rod norcev utegne marsikoga, vsaj vokalno, spomniti na stare dni Siddharte. Besedilo bi v osemdesetih ali pa še kaj prej za svoje mogoče vzel kakšen sindikat, proletariat ali celo kakšen socialistični voditelj. Naboj je ravno pravi, sporočilnost ravno tako. Zamislite se in berite med vrsticami!
Svet št. 505 je skladba, ki ima ob Roži Kosmatinki bržčas najboljše besedilo, ki vas utegne podobno kot tisto za Novo jutro III (sreda) zaposliti za kar lep čas. Jean Jacques Rousseau je dejal Nazaj k naravi!, Srečna mladina pa vabijo na svet št. 505. Ob dobrem besedilu je prisotna tudi raznolika in precej dramatična instrumentalna spremljava, ki bi sodila tudi v kakšno napeto gledališko igro ali napet triler.
In če sem že nekajkrat omenjal predvsem besedila, je potrebno pri skladbi Khrshtchen prashichek v prvi vrsti omeniti glasbo. Ne le zato, ker je besedila zelo malo, temveč ker glasba prevladuje. Gre za zmes številnih glasbenih žanrov in potrditev moje naslovne trditve. Ne, žanr ni vprašanje! Srečna mladina postavi na ogled in poslušanje vse svoje glasbene veščine in bogato znanje, ki ga znajo tudi uporabiti.
V Peribuspulus Junior Srečna mladina pokažejo tudi svoj jazz obraz - tako z bobni kot tudi s kitaro. Še enkrat več lahko zapišem, da gre za zanimivo skladbo. In kaj napisati ob koncu? Takih plošč je zelo, zelo malo. Oziroma - takih plošč je premalo. Ali - takih plošč sploh ni.
Plošča prekipeva od raznovrstnosti in glasbene domišljije, prav nikdar pa ne zaide v domišljavost in napihnjenost ter samozadostnost. Vsaka skladba je poglavje in zgodba zase, vsakič znova odigrana na polno, z vso močjo. Ob tem je treba omeniti, da gre za skupino odličnih glasbenikov (mnogi igrajo več instrumentov ter ob tem še prepevajo), ki na odru delujejo izredno uigrano in povezano.
Jeseni nam fantje pripravljajo presenečenje (po namigih in že slišanem nas znova čaka nekaj zanimivega in nepozabnega) in tudi intenzivnejše nastopanje. Trenutno so na zasluženih počitnicah. Naj uživajo!
Foto iz še neobjavljene reportaže Srečni in slavni (c) em3r10.com