Bobnar Mick Fleetwood je leta 1967 skupaj z Johnom Mayallom, Petrom Greenom in Johnom McViejem ustanovil zasedbo Fleetwood Mac in v njej z bolj ali manj uspešnimi povratki zadnjih dvajset let še vedno vztraja, od leta 1979 pa skrbno goji tudi solistično kariero.
Leta 1981 je izdal solistični prvenec The Visitor, dve leti kasneje I'm not me, nato pa je bilo potrebno na njegov naslednji izdelek čakati kar dolgih enaindvajset let - in tukaj je Something Big. Pomemben faktor pri plošči je tudi producent, kitarist in pevec Todd Smallwood, brez katerega plošča bržkone ne bi imela pravega značaja in karakterja.
Tako pa se z dvanajstimi skladbami zlahka vrnemo v sedemdeseta, v leta AOR (adults only rock) glasbe, kjer ogromno povedo osebno izpovedna besedila in v glasbi ni zaslediti plehkosti in predvidljivosti današnjih "zvezdnikov" rock glasbe.
Glas Todda Smalwooda pogosto spomni na Brucea Springsteena in nekatere kombinacije kitare in bobnov na stare Dire Straits, vse skupaj pa prijetno popestri pevka Lauren Evans, ki v zvok vnese ogromno širine, vse skupaj pa prijetno popestrijo orgle, benjo, violina, godala, mandoline, harfe...
V skladbi No borders se skupini pridružita tudi basist John McVie in kitarist Jeremy Spencer, soborca iz Fleetwood Mac, ki dodata zvoku močan blues vpliv, zanimiva je tudi Looking into you Jacksona Brownea, ki je skladbo tudi odpel, sicer pa je to ena njegovih prvih skladb iz začetka sedemdesetih.
Na plošči Something Big manjka kakšna skladba, ki bi zares odstopala od sicer zelo všečne in poslušljive celote, vendar se poslušalec ob koncu plošče vseeno počuti prikrajšanega. Manjka nekaj, kar bi osupnilo, očaralo, presenetilo? a žal The Mick Fleetwwod Band ostanejo pri predigri, zagotovo pa so sposobni veliko več.
The Mick Fleetwood Band: Something Big
(leto izdaje 2004, založba Sanctuary, distribucija Menart)
Ocena: 3,5
