Na skupino The Roots sem postal pozoren pred kratkim, ko sem na eni od glasbenih televizij opazil posnetek njihovega nastopa, kjer so me presenetili z živo glasbeno spremljavo in zelo političnimi besedili, kar je dandanes v rapu že redkost. Občinstvo je bilo navdušeno, jaz pa sem spoznavanje skupine začel kar z aktualnim albumom The Tipping point.
Skupino The Roots sta konec osemdesetih na ulicah Philadelphie ustanovila vokalist Tariq Trotter (Black Thought) in bobnar Ahmir Khalib Thompson (?uestlove), kmalu se jima je pridružil še basist Leon Hubbard (Hub) in še en pevec Malik B.
Leta 1993, ko so se začeli predstavljati občinstvu tudi v Evropi, so izdali svoj prvi album Organix, ki pa je bolj namenjen prodaji na koncertih in seznanjanju občinstva z njihovo glasbo. Leta 1995 so javnost naravnost šokirali s ploščo Do you want more?!!!!??!, saj je šlo za rap ploščo, ki je bila posneta brez samplov ali vnaprej posnetih zvokov. Kritiki in občinstvo so jo seveda spregledali!
Skupina je tisto leto nastopala tudi na sloviti Lollapaloozi in celo na še bolj slovitem jazz festivali v švicarskem Montreaxu, kjer sta se jim pridružila še Rahzel the Grandfather of Noyze in Scott Storch (Kamal). Illadelph Halflife je bila izredno težavna plošča za poslušalce, saj je šlo za posnetke ustvarjene na jam sessionih skupine, zato pa so vsi odprtih rok sprejeli njihovo tretjo ploščo Things fall apart, zelo dobro pa se je godilo tudi živi plošči The Roots come alive.
Oboževalci so na naslednjo ploščo Phrenology čakali kar tri leta, sledila je serija jam sessionov, kjer so The Roots že predstavljali skladbe, ki so jih pred mesecem izdali na plošči The Tipping point. Plošča, na kateri najdete deset skladb in kjer se vam bo na trenutke zdelo, da glasba sploh ni slišati.
The Roots so prvovrstni glasbeniki, kar dokažejo predvsem na živih nastopih, a še bolj od tega gre za izjemne govorce. Ne razumite me narobe - glasba na plošči je zanimiva in stoji v vsaki pesmi, vendar vas sama besedila ter izredno hitro nizanje verzov prisilita v poslušanje predvsem slednjih.
In kot sem pred dnevi že prebral, da The Roots ne bodo nikoli posebej popularni, ker ne pojejo o drogah, ženskah in uživanju, se moram s tem strinjati. Podobno kot pri nas ne bo hitrojezični N'Toko nikoli tako popularen kot Klemen Klemen ali 6 Pack Čukur, pa je razlika v kvaliteti očitna.
The Roots vam bodo povedali nekaj o Afro-Američanih, ki so zatirani in so še vedno brez pravic, pa tudi o tistih Afro-Američanih, ki svoje pravice izkoriščajo in zato mečejo slabo luč na ostale poštenjake. Nekaj podobnega doživljamo tudi pri nas, kajne? Prisluhnite torej Don't say nuthin'.
Cel svet ve, da ZDA postajajo policijska in zato zelo represivna država, saj se gre nekemu kavboju bolj kot za demokracijo za nafto, še vedno pa tega ne vedo mnogi v ZDA. Mogoče bodo resnico slišali v skladi Guns are drawn.
Pogosta tema v besedilih so Afro-Američani, ki so še vedno sužnji ? nekateri so se zasužnjili sami, nekatere je zasužnjil krut sistem, le redki pa se borijo za svojo neodvisnost (Stay cool). Izredno hitro in na trenutke povsem nerazumljivo poslušamo o boju Afro-Američanov za pravice tudi v skladbi Web.
Nekateri težave rešujejo le s pomočjo pištole, sploh ne razmišljajo kot ljudje, The Roots in še mnogi drugi pa želijo pomagati in težave reševati tudi s pomočjo glasbe (Boom!). Na svetu je vse preveč ljudi, ki si zatiskajo oči in ušesa pred resnično resnico in so povsem zaslepljeni (Somebody's gotta do it, Why What's goin on?), veliko pa se najde tudi takšnih, ki so junaki le do trenutka, ko je resnično treba storiti kaj junaškega (Duck down!).
Žal se še ni zgodilo, da bi glasba spremenila svet, tudi v šestdesetih ne, ko se je na miru posvečenih koncertih zbiralo po več sto tisoč ljudi in bojim se, da je danes še slabše. Na srečo so se glasbenikom pridružili tudi filmski ustvarjalci, igralci, športniki in še kdo.
Verzi The Roots so pogosto tako hitro, da so nerazumljivi, a kot pojejo v svojih pesmih ? tisti, ki bodo želeli razumeti, bodo razumeli, doumeli in tudi ukrepali. Vendar so The Roots še enkrat več pokazali, kaj je kvaliteten rap, ki ima konkretno sporočilo ? kot ga je imel rap v svojih začetkih oziroma koreninah. Prisluhnite!
The Roots: The Tipping point
(leto izdaje 2004, založba Geffen, distribucija Multimedia)
Ocena: 4
