Tinkara Kovač je redna gostja naših strani, naj gre za intervjuje, recenzije ali reportaže s koncertov, osebno pa sem vedno zelo vesel, kadar lahko predstavim kakšen njen nov projekt, saj gre za eno najbolj profesionalnih in tudi delavnih glasbenic pri nas.
In čeprav so mnogi mislili, da je bilo ljubljansko sodelovanje z Ianom Andersonom eno in edino, je bila Tinkara nato še gostja Jethro Tull v Zagrebu in bila povabljena na koncert v Beogradu, pred kratkim pa je v Italiji znova nastopila z Ianom Andersonom in seveda navdušila zahtevno italijansko občinstvo.
No, zgodba o plošči Enigma je vezana na Italijo, na Tinkarino gostovanje na festivalu Canzoni di Confine, nad njeno glasbo pa se je navdušil tudi dirigent in skladatelj orkestra Mikrokozmos in ArsAtelier Valter Sivilotti, svoje spoštovanje pa je Tinkari izkazal tudi priznani italijanski tekstopisec Alberto Zeppieri, ki je prepesnil štiri skladbe, slikarka in ilustratorka Luisa Tomasetig pa je za vsako skladbo ustvarila zanimivo sliko.
Na plošči je deset skladb in le tri so takšne, ki so vsem dobro znane - Reason why (angleška različica skladbe Še tam ne, slednjo najdete na plošči kot video), S tabo in Gnezdo iz las in prav te tri skladbe nekoliko podrejo imenitno zgradbo plošče drugačnih in zares posebnih izvedb.
Ploščo začne in zaključi skladba Quello Che, uvodoma studijska izvedba in za zaključek živa, odigrana s spremljavo godalnega orkestra ArsAtelier. Studijska izvedba se začne z loopom, nato pa se nadaljuje zelo akustično, godala pa skladbi vdihnejo silen temperament in instrumentalno napolnijo skladbo.
Kitare in obilo flavte tvorijo odlične prehode in tudi Tinkarina interpretacija je brezhibna in podobno je tudi v živo, kjer pa je skladba uvodoma nekoliko bolj jazzy obarvana in potem postane zelo orkestralna (zasluga Orkestra Mikrokozmos), Tinkara pa odigra nekaj blestečih vložkov, ki zelo spominjajo na Iana Andersona. In še zanimivost o skladbi Quello Che ? gre za priredbo neobjavljene in nedokončane skladbe skupine, v kateri je v osemdesetih letih igral Andrea F.
Grem je znana skladba s Tinkarine druge plošče Košček neba, tukaj pa je v dveh izvedbah. Prva je s slovenskim besedilom in zelo doživeto odpeta zgolj ob spremljavi klavirja (Valter Sivilotti), druga pa nosi naslov Grim in ima furlansko besedilo. Glasbeno je nekoliko bogatejša, saj znova slišimo godalni orkester ArsAtelier.
Zelo zanimiva je tudi v furlanščino prevedena Zakaj, ki nosi naslov Za Ch'o Ai in v uvodu znova pozdravi s klavirjem, razgibani instrumentalni zgradbi pa se priključijo še godala, vse skupaj pa lepo zaokrožijo tolkala (U.T. Gandhi), ki se imenitno prelivajo s flavto, Tinkara pa postreže tudi z nekaj vokalnimi bravurami.
Na plošči O-Range mi je zelo globoko v spominu ostala skladba Oranžen dan in zato sem se razveselil njene furlanske različice Un dě narançon, ki tudi tokrat navduši. Skladbo zelo dramatično začnejo godala, vključi se še Tinkara, ki tudi vokalno zveni vedno bolje in akustična kitara, ki jo je znova zaigral Peter Dekleva, sicer avtor skladbe. V trenutku, ko ima poslušalec občutek, da sama glasba več ne zmore, vse skupaj dodatno zabelijo tolkala, godala pa se naravnost poigravajo z ušesi poslušalcev.
Skladbo Madame Guitar smo slišali že na koncertu v Cankarjevem domu in osebno me je navdušila že tedaj. Akustična kitara Danijela Matiča je zgolj za podlago, Tinkarin vokal je izredno prefinjen, interpretacija pa zelo čutna. Flavta ima znova Andersonov pečat, skladba pa odličen prelom, ko flavta povsem potihne, nato pa akustična kitara le diktira ritem, Tinkara pa še enkrat presune z glasom. Koncertni klasik!
Pri Enigmi je najbolj fascinantno seveda to, da gre za Tinkarin stranski projekt, s katerim pa že prepričuje, da je s ploščo O-Range naredila odločen korak v samosvoj glasbeni izraz, ki je tokrat že ustoličen in bo na naslednji studijski plošči najbrž zaživel v vsej veličini.
In če sem imel prej vedno občutek, da gre pri Tinkari za izredno nadarjeno, a nekoliko plašno glasbenico, imam po odličnem nastopu z Andersonom občutek, da je veliko pridobila na samozavesti, to pa se še kako pozna tudi v njeni glasbi in na njenih nastopih.
Enigma je označena kot "limited edition" in če vam je Tinkarina glasba ljuba oziroma radi prisluhnete kvalitetni glasbi, potem jo poiščite na policah, saj vam bo v nasprotnem primeru v vaših zbirkah manjkalo kar nekaj biserov.
Tinkara Kovač: Enigma
(leto izdaje 2004, založba Numar Un, distribucija Dallas)
Ocena: 4,5
