Tommy Stinson je še eden tistih, ki so veliki večini glasbenih opazovalcev precej neznani, vendar pa je bil s trinajstimi leti član punk banda, nato je krenil na solistično pot, trenutno (čeprav se te novice zelo hitro spreminjajo) pa igra bas tudi v novi postavi Guns N'Roses, ki so zbrani okoli Axla Rosea.
Tommy Stinson se je na prigovarjanje brata Boba leta 1979 pridružil punk skupini The Replacements in v skupini vztrajal vse do leta 1991, ko je razpadla, štiri leta kasneje pa se je moral spopasti tudi s smrtjo starejšega brata Boba, ki je umrl zaradi bolezni (tej pa so botrovala leta uživanja alkohola in drog).No, po letu 1991 je najprej ustanovil skupino Bash & Pop, s katero je izdal eno ploščo (Friday night is killing me), leta 1996 je z novo skupino Perfect izdal EP When squirrels play chicken, leta 1998 pa se je pridružil Axlu Roseu in postal član Guns N'Roses, ki - še vedno ? pripravljajo ploščo Chinese Democracy (ali Democrazy, tudi tega ne vemo!).
No, in ker ima Tommy dovolj časa, se je odločil posneti nekaj skladb, ki jih je ustvaril vse od prihoda v GN'R, rezultat tega dela pa je plošča Village Gorilla Head, na kateri je Tommy igral bas in akustično kitaro, pel glavne in tudi spremljevalne vokale, odigral klaviature in celo bobne, ostalo pa so opravili njegovi prijatelji in kolegi iz skupin, v katerih je sodeloval oz. še sodeluje.
Plošča premore nekaj hitrejših skladb, ki so instrumentalno sicer precej osnovne, a vseeno zelo zanimive in pa nekaj počasnejših skladb, kjer je na trenutke kar preveč instrumentov in tudi Tommyjev vokal deluje preveč monotono in dolgočasno. In potem so tu seveda še skladbe, ki so mešanica obojega ? navadno v uvodu nekoliko počasnejše in se nato razživijo.
Med tiste bolj dinamične lahko prištejemo Not a moment too soon, ki je polna kitar, pa Couldn't wait, ki je zelo punk skladba z ostrimi kitarami in izvrstnimi bobnarskimi prehodi, zelo dinamičen pa je tudi zaključek s skladbama Motivation (solo sicer na saksofonu) in pa Someday, kjer se ritem in vokal sicer nekoliko izključujeta, vendar kljub temu daje vtis celote.
Med počasnimi skladbami so najbolj izrazite naslovna Village Gorilla Head, ki ustvari zelo morbiden občutek, proti koncu pa se slišijo celo godala, Light of day je odpeta ob akustični kitari in orglah (Dizzy Reed), zelo melanholična pa je tudi Hey you. Instrumentalno polne vsega, vokalno dolgočasne in enolične.
Zanimiv je začetek s skladbo Without a view, ki močno spomni na U2 in v drugi polovici postane izredno pestra, Something's wrong vokalno spomni na The Cure, skladba ostane v spominu predvsem zaradi bogatih back vokalov, tako kot tudi OK, instrumentalno pa je zelo zanimiva Bite your tongue, ki je zelo kitarska in s katero se je Tommy zelo približal rhythm & bluesu.
Za Tommyjev prvenec Village Gorilla Head znova velja tisto zlato pravilo prvencev ? glasbenik je na njem želel pokazati vse svoje znanje, ustvaril pa ni (skoraj) nič posebej prepričljivega in nič takšnega, zaradi česar bi si želeli slišati tudi njegovo drugo ploščo.
Po drugi strani pa gre za skladbe, ki so nastajale preteklih šest, sedem let in ta raznolikost je pričakovana in po tej strani tudi opravičena. Glede na njegove punk začetke in nadaljevanje v nekoliko bolj klasičnem rock('n'roll) stilu bi od druge plošče (saj v GN'R le redkokdo še verjame) lahko pričakovali zelo veliko, bomo pa videli, kaj bomo dobili.
Tommy Stinson: Village Gorilla Head
(leto izdaje 2004, založba Sanctuary, distribucija Menart)
Ocena: 3,5
