Bono, Edge, Adam in Larry so že stari rockerski znanci, saj so fantje iz Dublina na sceni že od daljnega leta 1978. Kmalu lahko na policah trgovin pričakujemo njihovo novo ploščo All That You Can't Leave Behind, medtem ko je single Beautifull Day že izšel 9. oktobra. U2 so izid nove plošče predstavili tudi na internetu, saj si lahko izseke vseh pesmi z nove plošče pretočite s strani www.u2.com. Kaj pa so U2 bili, kaj so in kaj bodo, pa v temle članku.
Začetki
Najprej si oglejmo nekaj stvari, ki jih o U2 pač morate vedeti. Bend se je zbral pred dvaindvajsetimi leti v Dublinu v isti zasedbi kot je danes, po tem ko je Larry Mullen na šolski oglasni deski iskal glasbenike za bodočo skupino. Tako so nastali U2, zanimivo pa je, da bend deluje v isti zasedbi (Bono Vox - vokal, The Edge - kitara, Adam Clayton - bas kitara, Larry Mullen - bobni) že od samega začetka. Bend se je kalil kaki dve leti, prvi single 11 O'Clock Tick Tock pa je bil izdan pri založbi Island Records.
Prvo obdobje
V istem letu je bila izdana prva plošča Boy, v naslednjih letih pa October (1981) in War (1983), s katerega je tudi njihov prvi hit New Year's Day. U2 so na svojih nastopih dokazovali, da so tudi zelo politično aktiven bend, saj je Bono na koncertu v Belfastu, kjer so premierno predstavili provokativno Sunday Bloody Sunday rekel: "If you don't like it, let us know ... ". Takrat je že postalo jasno, da bodo U2 zrasli v enega pomembnejših rock bendov osemdesetih, živa plošča Under A Blood Red Sky, posneta v Red Rocks amfiteatru v Koloradu, pa je pri uredništvu revije Rolling Stone naredila tako dober vtis, da so bend poimenovali kot bend leta 1983.
V prvih mesecih leta '84 so U2 svetovni glasbeni javnosti naznanili, da bo Brian Eno skupaj s svojim sodelavcem Danielom Lanoisom (ki je bil takrat še vajenec) producent četrtega studijskega albuma. The Unforgettable Fire je ponujal nov zvok, nove dimenzije in seveda nov hit - Pride (In The Name Of Love). Pride je bil do takrat skupinin največji hit, turneja ki je sledila, pa je rušila vse rekorde, razprodan je bil newyorški Madison Square Garden, markanten nastop na Live Aidu in na desetine drugih koncertov po vsej zemeljski obli.
Najboljši rock bend na svetu
Po priznanjih, ki so deževala kot za stavo, se bend še ni ustavil. Leta '87 je sledil peti album Joshua Tree, ki je v Združenem kraljestvu postal platinast v pičlih 48-ih urah, kar ni nič čudnega, če pogledate na seznam pesmi, med katerimi zagotovo poznate With Or Without You, I Still Haven't Found What I'm Looking For in Where The Streets Have No Name. Joshua Tree si je prislužila Grammya za najboljši album leta, U2 pa so imenovali za najboljše izvajalce rocka in vsem je bilo več kot jasno, da so bili U2 takrat najboljši in največji rock bend na svetu.
Plošči je sledila še ena mojstrovina, posneta v živo na turneji, Joshua Tree - dvojna plošča Rattle And Hum, na kateri se je kot gost pojavil tudi B.B. King na Where Love Comes To Town. U2 medtem odkoncertirajo svetovno turnejo v zaton osemdesetih, zadnji koncert v osemdesetih pa se zgodi na silvestrski večer v domačem Dublinu, kjer Bono že napove spremembe, ki sledijo.
Devetdeseta
Leta 1991 se rodi Achtung Baby, nova plošča posneta v Berlinu, s pridihom padca berlinskega zidu, vzhodnonemških Trabantov in Edgove poroke in nosi na sebi hite kot so Mysterious Ways, One, Even Better Than The Real Thing, Who's Gonna Ride Your Wild Horses, ... plošča pa nosi novi zvok, ki zaznamuje devetdeseta (hvala, Andrej :-). Zvoku se ne morejo upreti novi bendi devetdesetih, za novi zvok pa je zaslužen tudi Daniel Lanois, producent plošče (ob pomoči Ena in Lillywhitea, producenta prvih dveh plošč skupine), ki za svoje delo dobi Grammya.
Po ekstravagantni ZOO TV turneji, na kateri je Bono prerojen kot multipla osebnost The Fly in MacPhisto se skoraj izrodi Zooropa (1993), bizarna, post jutuistična, pred-techno pošast, ki jo producirajo Eno, The Edge in montažer Flood. Zelo nepričakovana plata najde svoje mesto v devetdesetih, parodira potrošniško družbo, Jutujem prinese nove generacije mladih poslušalcev in Grammya, pozor (!!!), za najboljši alternativni album leta. Plošči, kot je že v navadi, sledi turneja z istoimenskim naslovom. Mini hit single Stay (Far Away So Close) se pojavi tudi v filmu Wima Wendersa Faraway So Close in že nakazuje udejstvovanje U2-jev v filmskem svetu. Le-to se nadaljuje z naslovnim singlom za film Batman Forever, Hold Me, Thrill Me, Kiss Me, Kill Me, ki je nesporen hit. Adam Clayton (bas) in Larry Mullen (bobni) pa naredita glasbeno temo za prvo Misijo: nemogoče.
Borec Bono
Bono, ki je znan kot politični aktivist, se sam ali z U2 rad pojavi v borbi proti, ponavadi kakšni cool - krivici, ki se godi na svetu. Ta zaščitni znak ga spremlja že od osemdesetih (Pride je posvečen Martinu Luther Kingu mlajšemu, razni koncerti proti Apartheidu, opozarjanje na pokole na Irskem, je celo dobitnik nagrade Free Your Mind). V drugi polovici devetdesetih Bono spozna krivice Sarajeva in ga tudi obišče, Sarajevo pa ga pričaka z odprtimi rokami. Od takrat je zbral svetovno glasbeno elito na koncertu za Miss Sarajevo, bend je leta '97 igral v Sarajevu, vendar je Bonu počil glas, tako da je večino koncerta samo precvilil, a Sarajlije ga imajo zelo radi radi. Bono še danes večkrat obišče bosansko mesto, nazadnje smo ga videli na letošnjem filmskem festivalu.
Naslednji izdelek, ki ga v orbito lansirajo aktivist in ostala skupina se imenuje Pop ('97), plošča, ki se več kot spogleduje z novodobnimi Prodigy, Chemichal Bros in Massive Attack. Takrat je že postalo jasno, da se je v glavah tistih fantov, ki so igrali With Or Without You marsikaj spremenilo, da so tudi oni šli v tok s časom, kar pa so dokazali tudi hiti Discotheque, If You Wear That Velvet Dress in Staring at the Sun. Plošči je, kot smo že več kot večkrat omenili, sledila turneja, tokrat naslovljena PopMart, s katero pa so zaslužili skoraj 80 milijonov dolarjev! Po končani turneji sledijo razni aktivistični koncerti (Belfast, nastop na Late Night Showu v podporo žrtvam bombnega napada mesta Omagh na Irskem, ...).
Pričakovanje novega albuma
Govorice, da U2 snemajo novi album so se začele širiti leta 1999 in so se izkazale za resnične. Producenta plošče pa sta Daniel Lanois in Brian Eno (kot na The Unforgettable Fire, le v obrnjenem vrstnem redu), skupina pa je pred nekaj tedni končala snemanje videospota za single Beautiful Day na pariškem letališču Charles de Gaulle. Spot je režiral Jonas Akerlund (zagrešil je že videospote za Madonno, Cardiganse in Prodigy) in se že vrti na glasbenih televizijah.
Za tiste, ki novi album najbolj nestrpno pričakujejo so na spletnih straneh www.u2.com pripravili tudi trideset sekundne dele vseh pesmi v MP3 formatu, po kratkem poslušanju pa lahko povem, da se novi U2 slišijo bolj kot stari U2 iz konca osemdesetih kot U2, kakršne smo bili vajeni v devetdesetih, to pa bo zagotovo razveselilo stare navdušence irske skupine. Mogoče pa je vse posledica zadnjih divjih turnej Zooropa in PopMart in glomaznih koncertov po stadionih in izjave Edge-a, da jim zgoraj omenjeni veliki koncerti že močno presedajo in se bodo zadovoljili tudi z malimi dvoranami. Si sploh upate pomisliti, da bi U2 obiskali tudi "malo" dvorano ljubljanske Hale Tivoli?
