Wynton Marsalis je od začetka osemdesetih eden najpomembnejših in seveda tudi najboljših jazz izvajalcev, ki se je presenetljivo odločil za bolj akustičen pristop k jazzu, njegov najpomembnejši zgled ni bil Miles Davis, temveč so ga primerjali predvsem z Louisom Armstrongom in Dukeom Ellingtonom.
V svoji več kot dvajsetletni karieri je izdal več kot trideset albumov in zanje prejel tudi šest Grammyjev, a za jazz glasbenika je seveda mnogo bolj pomembno spoštovanje kolegov glasbenikov, resničnih oboževalcev in seveda tudi glasbenih kritikov.
Njegov zadnji izdelek nosi naslov The Magic hour, z njim pa so igrali še Eric Lewis (klavir), Carlos Henriquez (bas) in Ali Jackson (bobni), na plošči pa gosti tudi dva ravno tako priznana glasbenika. Dianne Reeves gostuje v uvodni skladbi Feeling of jazz, Bobby McFerrin pa v drugi vokalni skladbi Baby, I love you.
Vseh osem skladb je čudovitih za poslušanje, tudi nekomu, ki v samem jazzu ni posebej dobro podkovan, a se mu glasba zdi zanimiva. Tukaj je več kot dovolj zanimivega, saj plošča ponuja vse tisto, kar dela jazz tako izjemno bogat in neprimerljiv z drugimi glasbenimi zvrstmi.
Šest skladb je instrumentalnih in kdo bi utegnil reči, da gre za jazz teženje, vendar ni tako. Nobena skladba ne daje občutka razvlečenosti ali vsiljevanja posameznih instrumentov, saj je vse na svojem mestu. Čudovit ritem bobnov (pogosto z metlicami) in basa, ki se pogosto spremeni ali zapluje v solističen vložek in pogosti solo izleti klavirja in seveda Marsalisove trobente.
Skladbe se včasih začnejo zgolj z enim instrumentom ali pravo instrumentalno eksplozijo in se pogosto stopnjujejo in nato nenavadno dolgo vztrajajo na zelo visoki točki, ko glasba kar puhti iz zvočnikov. Prav posebno poglavje je zadnja, dobrih trinajst minut dolga naslovna The Magic hour, kjer dobimo občutek, da hkrati poslušamo vsaj deset različnih skladb.
Različni uvodi, različni solo vložki, nepredvidljive menjave ritme in kombinacije instrumentov... In poslušalec ne dobi občutka, da je neko kombinacijo že slišal nekje na začetku plošče. Vse je novo, izredno nepredvidljivo in zaradi tega odlično za večkratno poslušanje, saj nas glasba vsakič znova preseneti.
Takšnih ali podobnih plošč, kot je The Magic hour Wyntona Marsalisa je na trgu zelo malo oziroma skoraj nič. Ob tej priložnosti naj vas opozorim, da bosta v sklopu 52. Ljubljanskega poletnega festivala nastopila oba mojstra, ki ju slišimo na plošči - Bobby McFerrin 6.7. in Wynton Marsalis z Lincoln Center Jazz Orchestra 21.7. Za glasbene sladokusce obisk obvezen, za vse ostale priporočljiv!
Wynton Marsalis Quartet: The Magic hour
(leto izdaje 2004, založba Blue Note, distribucija Dallas)
Ocena: 5
