Na straneh ŽVPL-a sem že predstavil dve plošči morda najbolj samosvoje slovenske kantavtorice - Ksenije oziroma Xenie Jus, ki se za vsako ploščo združi z novimi glasbeniki in vsakič znova pripravi ploščo uglasbene poezije.
Xenia, ki je prispevala glavni vokal in je odigrala na električno kitaro ima tokrat ob sebi spremljevalno skupino DOX (Word in neznanje mi preprečujeta napisati tisto, kar bi se prebralo kot "DO na X"), ki jo sestavljajo Gregor Cvetko (bas, akustična kitara, spremljevalni glas), Boštjan Golinar (glasbene tipke) in Rok Koritnik (dobro slišna tolkala in ritem), kot glasbenik, predvsem pa kot producent pa je sodeloval tudi Danilo Ženko.
Rezultat je plošča z naslovom Karta do sonca, zbirka desetih skladb - no, pravzaprav devetih skladb in ene misli. Glasbena spremljava je v večini primerov zelo minimalna, tvori jo kombinacija klavirja, tolkal in kitare ter seveda ženskega vokala, ki je pogosto obogaten s spremljevalnim moškim glasom.
Pri Xenii se poslušalec oziroma recenzent lahko hitro zaplete v interpretacijo besedil, ki pa utegne biti v večini primerov napačna oziroma... njena besedila so tako kompleksna in hkrati preprosta, da jih lahko vsako uho interpretira po svoje.
Seveda so to pesmi o življenju, ljubezni, (ne)smislih vsega, kar nas obkroža in še o čem. Besedila, ki vas vabijo, da jim prisluhnite in se za trenutek ozrete naokrog ter zamislite, kaj se v svetu res dogaja in koliko dobrega se v svetu dogaja zaradi vas in vaših dejanj.
Drugače je Zgodovina človeštva zares enaka trenutku in pol - zdaj smo tu in naslednji trenutek nas ni več. In za nami ne ostane niti sled, kaj šele pečat. Taka in podobna občutenja je v meni vzbudila Xenia s svojimi pesmimi na plošči Karta do sonca in če želite za trenutek pozabiti na vsakdanjost, jim prisluhnite tudi vi.
Xenia + DOX: Karta do sonca
(leto izdaje 2004, založba in distribucija Ehodrom)
Ocena: 4
