Za nami je še en izbor najbolj privlačne pesmi stare celine in čas je za končni obračun zmagovalcev in poražencev, ter za nas Slovence (kot je že v navadi), da preštejemo "mrtve" in se pripravimo na naslednjo bitko.
ZMAGOVALCI:
1. TURČIJA: Agilna in simpatična pevka Sertab Erener je vsekakor velika zmagovalka večera. S svojo pesmijo, nekakšno mešanico arabske in evropske kulture, z vložki popa, rapa in soula je prepričala večino poslušalcev Evrope in tako se Eurosong naslednje leto seli na bližnji vzhod.
Na odru je navdušila tako z izjemnim glasom, kot tudi s čudovito in domiselno koreografijo plesalk in s svojo zmago tudi dokazala, da Evropa še ni podlegla ameriški demonizaciji arabskega sveta. In čeprav na stavnicah večinoma ni kotirala tako visoko, lahko po njenem nastopu ugotovimo, da si je zmago vsekakor zaslužila.
2. PETER POLES: Fant, ki ga slovenci poznam že iz Videospotnic in kot sovoditelja Eme, si zasluži vse pohvale. Prvič že samo za sproščen in simpatičen enourni uvodnik v dogajanje v Latviji. A glavna pohvala leti na njegov nastop v vlogi podeljevalca slovenskih točk evrovizijskim popevkam. Kljub temu, da se je takrat že vedelo, kako klavern rezultat je dosegla Slovenija, je nastopil stoično, sproščeno in zabavno ter s preprosto a zelo učinkovito besedno igro angleških besed zasenčil tudi tokrat precej monotona latvijska voditelja in še za nekaj sekund podaljšal napetost vseh gledalcev.
Njegov nastop dobi še toliko večjo veljavo, če ga primerjamo z ostalimi podeljevalci točk: starejši (verjetno že malce senilni) gospodje in dame so okorno prebirali rezultate, tisti nekoliko mlajši voditelji so posiljevali s politiko ali pa so se nam smehljale mlade dame z lepim stasom, ki so se potem zmotile pri prebiranju rezultatov. Poles pa je pokazal kakšna mora biti Evrovizija: zabavna, neobremenjena, fer in predvsem glasbena. Upam, da se ga bodo naši odgovorni spomnili, ko (oziroma če) bo Slovenija nekoč zmagala in iskala povezovalni par za Evrosong.
3. BELGIJA: Ker je bila "šele" druga bi jo marsikdo uvrstil med poražence, a glede na to, kakšna je bila narava njihove pesmi in kako so kotirali na stavnicah jih moramo uvrstiti vsaj med moralne zmagovalce.
Skupina Urban Trad je s svojo fantazijsko pesmijo z izmišljenim besedilom po zmagovalnem Norveškem Nokturnu izpred nekaj let ponovno dokazala, da Evropa rada prisluhne tudi etno glasbi.
4. ALF POIER: Avstrijski predstavnik s svojo otroško pesmico z ekološko vsebino je doživel nesluten uspeh in zasedel zavidljivo šesto mesto. Pravzaprav kar majhen čudež, glede na to, da je povsed veljal za outsiderja in da na redkokateri stavnici ni zasedal zadnjega mesta.
A gledalci so dokazali, da pesmi prisluhnejo tudi umsko in da cenijo dobro zamišljen šov ter slogovno razgibanost popevk. Morda bi veljalo razmisliti in po takem kopitu enkrat na Emo in nato na Eurosong pripeljati Adija Smolarja, ki bi s svojo čupo in ostrimi (a dobronamernimi) besedili zbudil malce več pozornosti in simpatij.
5. SLOVENIJA: (kot zadnja glasovalka): Velika prednost zadnje nastopajočega se je sicer izkazala za neresnično, a zaradi izenačenosti letošnjega glasovanja je Slovenija vsaj pri tem dočakala svojih nekaj minut slave. Prav Slovenci smo namreč odločali o zmagovalcu letošnjeg Evrosonga in za nekaj minut je cela Evropa nestrpno čakala odločitev dvomilijonskega naroda. In Slovenci smo z eno besedo glasovali diplomatično-evropsko: glavnino točk smo podelili tako kot že države pred nami (in se tako verjetno nikomur preveč zamerili) ter z desetimi točkami za Turčijo dokazali da se ne bojimo Orienta.
Da smo maksimalno število točk dodelili mladima ruskima pevkama pa gre zahvala verjetno predvsem glasovalcem, ki so na Emi najprej glasovali za Bepop, ter nato za Karmen. Ljudstvo je pač povedalo svoje.
6. LATVIJA: (kot prirediteljica Evrovizije): Latvijci so se v vlogi prirediteljev teko zahtevnega projekta vsekakor odlično odrezali in dokazali, da se da tudi z malo denarja (kar je nekaj časa že mejilo na bankrot) ustvariti zelo domiseln in posrečen šov mladostnega videza.
Še posebej gre pohvaliti neobičajno zasnovan oder in interaktivna (mnogobarvna) tla pod nastopajočimi, ki so povzročila dodaten šarm posrečeni igri luči na odru. Edini minus bi lahko pripisali dolgočasnima voditeljema, ki sta drvela in drdrala svoje tekste z nadzvočno hitrostjo.
OSMOLJENCI:
1. KARMEN STAVEC: Uresničile so se napovedi največjih skeptikov. Kljub večinoma visokim mestom na stavnicah, je Karmen pristala na repu razpredelnice in pobrala le nekaj točk miloščine iz nekdanjih bratskih republik Hrvaške in Bosne. Evropa je pač povedala svoje: da hoče nekaj več kot blond frizuro, bujno oprsje, roza oblekico in otroško izštevanko, pa tudi koreografija premikov na odru je bila v primerjavi z zmagovalnimi pesmimi porazna.
Hja, v takih trenutkih človek celo pričenja razumeti Mišo Molk in takozvano "kuhinjo" na Emi. In kaj je gospodična Karmen vedela povedati o svojem neslavnem pred-pred-predzadnjem mestu?
Da so nas povsem spregledali! No, to je menda jasno, ampak pametno bi se bilo vprašati zakaj? Pa da nimamo dovolj sosed! Ja ljuba duša, koliko evropskih sosed ima pa Turčija? Še dobro, da je slovensko čast vsaj malce rešil šaljivi Peter Poles.
2. t.A.T.u.: Ruski (domnevno lezbični) duo se je vse do nastopa vedel arogantno, nazainteresirano in morda celo pubertetniško nezrelo. Nesodelovanje z novinarji, bojkot generalke in grožnja s škandali na prireditvi v živo, so pustili svoje posledice: mladi svojeglavi pevki sta bili kljub svoji popularnosti "šele" tretji in ob glasovanju ob vsakem večjem številu dobljenih točk poželi burne žvižge publike (in seveda ovacije ob majhnem številu točk).
A če pogledamo samo glavno predstavo, ki je potekala brez kakršnihkoli "nespodobnosti" ali incidentov lahko sklepamo, da je bil njun celoten projekt Evrovizije zgolj dobro zrežirana promocijska poteza, ki bo še dodatno utrdila njun imidž svojeglavih upornic, ki lahko z nezmago dobita zgolj še dodatno publiciteto, npr. s trditvami, da sta bili ob zmago zaradi "lezbofobičnih" gledalcev. A resnica tiči seveda v tem, da sta si tistih nekaj točk, kolikor jima je manjkalo do zmage, odščipnili sami s svojim ošabnim obnašanjem.
3. VELIKA BRITANIJA: Doletela jih je neslavna čast zadnjega mesta. Da je bil poraz še toliko hujši, niso dobili niti ene same točke. Dobro, duo Jemini res ni kaj prida, toda nič točk? En razlog vsekakor tiči v tem, da Britanci kakor zanalašč na Evrosong pošiljajo zgolj svoje drugorazredne pevce, oziroma pevce, ki se morajo še uveljaviti, kar se zdi ob velikem številu svetovno znanih pevskih zvezd že kar malce samodestruktivno.
Drug razlog pa je verjetno trenutna nepriljubljenost Britanije zaradi sodelovanja v Bushevem pohodu na Irak in sporu s skoraj celotno Evropo glede te teme. No, upajmo da bo ta boleči poraz, ki že kar malce meji na narodno sramoto, dobra šola za Britance: tako v političnem, kot tudi v glasbenem smislu. Morda pa bomo naslednje leto na Eurosongu poslušali Robbija Williamsa?
4. LATVIJA: (kot ena izmed nastopajočih): Latvija je v (pevski) ogenj poslala trio mladih talentov(ki sicer pojejo posamezno) z imenom F.L.Y. in pristala na pred-predzadnjem mestu, tik za Slovenijo. Zakaj so za bitko na domačih tleh izbrali tako klasičen, neubran in že na prvi videz zgrešen projekt bo verjetno ostala velika neznanka.
No, zlobni jeziki so pričeli govoriti, da si Latvija ne more privoščiti še ene organizacije tako velikih obsežnosti in so zato raje storili pevski samomor. Koliko je v tem resnice presodite sami.
SUMMA SUMMARUM: Letošnje glasovanje je bilo tako napeto, kot že dolgo ne in po (grobo rečeno) odločitvi Slovenske publike je zmagala Turčija, po mojem skromnem mnenju tudi upravičeno. Tudi letos smo bili priča nekaj škandalčkom in spodrsljajem, a v celoti gledano je Latviji predstava dobro uspela in bo kot taka marsikomu ostala v prijetnem spominu.
Slovencem zaradi skromne uvrstitve naše predstavnice sicer nekoliko manj, a morda bo to dobra šola tudi za nas. Vidimo se prihodnje leto v Turčiji!
