Primorska skupina Zmelkoow se kljub desetim letom delovanja še ni znebila oznake, da gre za "band, ki je primeren le za igranje na študentskih žurih". Izdali so že šest plošč, vključno z zapisom nastopa v oddaji Izštekani in z vsako ploščo so se nekoliko odmaknili od svoje značilne duhovite prepoznavnosti.
Najbolje sta bili pri poslušalcih sprejeti prvi dve plošči Kdo se je zbral? in Čiko Pajo in Pako, nenavadna Srebrna je bila za mnoge peveč nenavadna, čeprav se na plošči skriva obilo zanimivih skladb, sledila je žanrsko (z)mešana Dej, nosorog, pazi kam stopaš!, pa Izštekani in Superheroji v akciji, kjer so mnogi dobili občutek, da so Zmelkoow začeli karikirati že sami sebi in da je Gogi Sedmaku zmanjkalo dobrih idej.
In po dolgem čakanju so se Zmelkoow vrnili - ne le z novo ploščo in v isti postavi (torej, Goga, Žare, Teo in Košak ter spremljevalni pevki Eva in Aleksandra), temveč so se spet vrnili tudi k svojemu staremu zvoku, torej bolj iskreno rock, v katerega so sposobni zamešati tako punk kot tudi blues in pogosto nenavadnim besedilom, ki so krasila že njihove prve izdelke.
Skladba Rimar se je že naselila v naša ušesa, v njej so Zmelkoow glasbi dodali tubo in trobento, ostali pa so tudi fini ženski spremljevalni vokali, ki prav prijetno popestrijo glasbo. V spominu že po prvem poslušanju ostane tudi Jaz sem pravi, pa Rop, precej ironična Stresite glave, Ne morem več ima odličen refren in celotno instrumentalno zgradbo, ki poslušalca ne pusti hladnega, ne moremo pa niti mimo zaključne Nočem, ki prepriča predvsem po instrumentalni plati.
No, poglavje zase je vsekakor skladba Stipesan aus Japan (gre za nekakšno priredbo skladbe Stipe i njegov čača sa Brača izpred let v izvedbi Internet banda), v kateri gostuje izvirni pevec Internet banda Pape, slišali pa boste tudi posamezne odlomke skladb Oprosti mi, pape, Ribič me je ujel in Una paloma blanca, sicer pa je skladba polna duhovitih domislic.
Skladba Belo sonce bo marsikoga spomnila na Zavese plešejo, ki je zabeležena na posnetku Izštekanih in jo je Jure Longyka označil kot zelo podobno skladbam Dire Straits, hudomušno-ironično-cinično zabavna pa je tudi skladba Vse najboljše, kjer že intro pove ogromno, več pa vam ne bom izdal. Prisluhnite...
Zmelkoow Plošča se še vedno ne more primerjati ali kosati s prvima dvema izdelkoma skupine, ki so še za mnoge druge bolj ali manj nedosegljivi, vsekakor pa so Zmelkoow dobro pokazali, da še vedno zmorejo in da še niso rekli zadnje besede. Za oboževalce je nakup seveda obvezen, za tiste mimobežne poslušalce dovolj zanimivo, iskreno in izvirno hkrati, vsi ostali pa se boste seveda odločili po lastni presoji in najbrž tudi poslušanju.
Zmelkoow: Plošča
(leto izdaje 2004, založba KUD Napačen planet)
Ocena: 4
