Začetki kolektiva BAST segajo v leto 1998, ko sta v tem nenavadnem avdio-vizualnem projektu moči združila Aldo Ivančič (nekdaj član Borghesie) in Vuk Krakovič (genialni violinist prezgodaj upokojenih 2227). Leta 2000 je izšel prvenec BAST, v začetku decembra 2003 pa so izdali novo ploščo, ki so jo naslovili The Secret Life of the Next Door Neighbour.
Kot lahko preberete na izvrstni spletni strani skupine, gre za "pogansko urbano glasbo, ki neprestano išče ravnotežje med kaosom in urejenostjo". Njihovo glasbo je žanrsko nemogoče opredeliti, saj boste v njej slišali vse - od jazza, etna, drum'n'bassa, klasičnega rocka, techna in še česa.
Zmes tradicionalnega in modernega, plemensko ritmičnega in moderno elektronskega je v nekaterih segmentih mogoče primerjati z glasbo in delom, ki ga ustvarjajo The Stroj, ki pa kljub vsemu delajo predvsem na nadgradnji osnovnega ritma življenja.
Prav zavidljiv je tudi spisek ljudi, ki sodelujejo pri BAST, saj so v skupini poleg že omenjenega Alda Ivančiča, ki skrbi za programiranje, miks in produkcijo še Tomaž Grom (kontrabas, sodeluje s številnimi jazz in elektro ustvarjalci, ustvarja tudi glasbo za različne performanse), Slaven Kalebič (kitara, član blues zasedbe Mojo Hand), Boštjan Gombač (ob številnih piščalih in pihalih ter tolkalih tudi poje, član Terra Folk, Katalena & gost mnogih drugih zasedb), Marian Stanić (bobni in percussion, član Lolite) in pa Davide Grassi (skrbi za video in grafično podobo skupine).
Posamezne skladbe je izredno težko definirati, zato bomo na tem mestu tokrat omenili le nekaj značilnosti in zanimivosti, ki so povezane s posameznimi skladbami. Ob omembi kolektiva The Stroj ne moremo mimo predelave njihove skladbe 60 sec. per min., ki je sicer zabeležena tudi na njihovi drugi plošči Gremo! in pa skladb Nubody in Square, ki s primarnim ritmom zelo spominjata na njihove skladbe.
V smislu stalnega nadgrajevanja in dopolnjevanja so zabeležen tudi skladbe Plamen, Pla-Men in Pl-Amen, ki so bile sicer ustvarjene za predstavo ognjemeta v Teatru Gromki na Metelkovi. Pesem Our people vsebuje nekaj odlomkov govora Papeža Janeza Pavla II., ki govori o (ne)čistosti življenj in mišljenj naših ljudi.
Zanimiva je tudi skladba Problem, ki ima za razliko od večine ogromno besedila, ki ga na zanimiv način odpoje Boštjan Gombač, ne gre pa spregledati skladbe B-Liar, ki poje o zelo znanem politiku. Malce premečite črke, pomislite na razmeroma aktualne politične dogodke in zlahka boste ugotovili, o kom pesem, ki je prav velikokrat na naših radijskih postajah ne boste slišali, poje.
Skladba Alles Ist Gut, ki je odpeta v nemščini z nekoliko globljim vokalom, spomni na vedno provokativne in drzne Laibach, čeprav sam ritem skladbe ni tako zelo agresiven, temveč na nekoliko bolj lahkoten in prefinjen način zleze pod kožo.
Skladba Burn Out zasede komaj dvajset sekund plošče, nanjo pa je vezan izredno zanimiv podvig, ki so ga poimenovali BAST's 11 apostles (Judas betrayed!). Poleg vrste zanimivih skladb boste na plošči tako našli tudi enajst videospotov, kjer so različni avtorji skušali po svoji viziji v dvajsetih sekundah prikazati "burn out".
Osebno so se mi najboljši zdeli izdelki Zemire Alajbegović (z naslovom P.O.R.), Marine Gržinić in Aine Šmid (Ya Basta!), pečat je pustil mojster videoprodukcije Ven Jemeršić (Frič), izkazala se je tudi Ema Kugler (Kako si? Nisem!), zanimiva sta izdelka Harryja Raga (TV Mars) in Kolje Sakside (Balckan.White.Grad), za več kot le drznega lahko označim Mirka Šimica (Štrc), vse skupaj pa zaključi Igor Štromajer z Thesecretlifeofthenextdoorneighbour.
BAST so ena tistih skupin, ki ima podobno kot Laibach dobro izdelano ozadje in kjer ima vsaka poteza in vsaka skladba točno določen pomen. Njihova glasba je povsem nekomercialna in kot taka zelo nezanimiva za radijske in televizijske postaje, zato pa bodo vsekakor pritegnili vse tiste, ki jim glasba ni le del vsakdanjega dolgčasa, temveč del življenjskega spreminjanja in odraščanja.
BAST: The Secret Life of the Next Door Neighbour
(leto izdaje 2003, založba Aksioma, distribucija Dallas)
Ocena: 4,5
