Joss Stone je na svetovnem glasbenem nebu zelo neznano ime in če vemo, da ima komaj sedemnajst let, smo lahko prepričani, kakšen potencial so morali v njej videti lastniki založbe S-Curve, da so ji konec lanskega leta omogočili izdati prvenec The Soul sessions.
Ob omembi sedemnajstletnega dekleta in izdanega prvenca človek najprej pomisli na Britney Spears, morda Pink ali v razmeroma dobrem primeru na Avril Lavigne. No, Joss Stone ni nič od tega, kar nam razodene že naslov njenega prvenca. Da, sedemnajstletnica se je spopadla s soulom! In to ne soulom in r'n'b-jem, kakršnega prakticira Alicia Keys, temveč tistim starim, klasičnim. In ko že naštevamo velike - pri plošči sta med mnogimi sodelovali tudi Angie Stone in pa za bobni Cindy Blackman, ki jo večina najbolj pozna po delu v skupini Lennyja Kravitza.
Ob uvodni skladbi plošče The chokin' kind najprej pomislimo na Norah Jones, saj gre pravzaprav za klasičen r'n'b, zasnovan predvsem na klavirju in simpatičnem, drugačnem vokalu. V Super duper love (are you diggin' on me?) Pt.1 se srečamo s prvim stilskim odmikom, saj Joss zaplava v povsem soulovske vode, hkrati pa preseneti s prijetno hrapavim glasom, ki ga je pri mladih pevkah redko slišati.
Skladba Fell in love with a boy je priredba skladbe The White Stripes Fell in love with a girl, gre pa za zdaj že pričakovano mešanico r'n'b-ja in soula, v kateri pa najdemo kar nekaj zanimivih jazzy vložkov. Prvič so nekoliko bolj izpostavljeni tudi back vokali, ki pa se prijetno zlijejo v celoto.
Victim of a foolish heart je zelo prepričljivo odpet r'n'b, kjer celo skladbo ritmično držita klavir in bobni, vse to pa preglasi vokal, na nekaterih mestih elegantno poudarjen s spremljevalnimi vokali. Še ena tistih skladb, ob kateri se človeku zdi nemogoče in neverjetno, da jo je ustvarila sedemnajstletnica.
Ena najboljših skladb na plošči je vsekakor Dirty man z izjemnim kitarskim uvodom v blues stilu, sledi pa skoraj pravljično petje, ki spomni na stare glasbene kraljice Aretho Franklin, Etto James, celo Ello Fitzgerald. Predvsem zaradi predanosti in neverjetne energije, ki je vložena ne le v to, temveč v sleherno pesem na plošči.
V Some kind of wonderful se znova srečamo z mešanico r'n'b-ja in soula, ki pa tokrat sloni predvsem na orglah in na jazzy kitari. Samo petje je zelo prijetno in ves čas zapeljuje in plete mreže opitosti od ljubezni okoli nas.
I've fallen in love with you se znova odmakne od vsega že slišanega na plošči, saj gre tokrat za preplet soula in jazza, za dotik oziroma kar pečat slednjega poskrbijo violine, viole in čela, tako da ima skladba kar malce big bandovski prizvok. In če še enkrat več izpostavim odlično interpretacijo, mi najbrž že ne boste več verjeli, vendar je res!
Skladba I had a dream je večini najbolj znana v izvedbi Johna Sebastiana, Joss Stone pa je ustvarila zelo zanimivo priredbo, ki je zelo počasna in zato pri besedilu toliko bolj poudarjena in izpostavljena. Legendarni John Sebastian je dal skladbi potrebno širino, Joss pa je vanjo vlila dušo.
Tudi All the King's horses je priredba, tokrat že omenjene kraljice Arethe Franklin, ki bi bila zagotovo ponosna, da je njena skladba bila vzpodbuda in inspiracija za tako mlado pevko, kot je Joss Stone. Tudi če ne bi poznali izvirnega avtorstva skladbe, ji ne bi imeli kaj očitati, saj gre za svojevrstno predelavo, ki jo krasi, zdaj že lahko rečem, specifičen način petja.
Plošča se zaključi izredno umirjeno, v sedem minut in pol dolgi skladbi For the love of you Pts. 1 & 2, ki je delo slovitih The Isley Brothers, tukaj pa je v celoti odpeta zgolj ob spremljavi klaviatur. Preplet soula in bluesa, v ospredju je tako zgolj vokal, ki besedilo interpretira odločno in odlično.
Gre za res odlično ploščo, ki vsakega nekoliko resnejšega ljubitelja osvoji na prvo poslušanje in ga nato lep čas drži. Štirinajst dni je čakala na recenzijo, ves čas pa sem imel ploščo v predvajalniku in zgolj užival ob poslušanju.
Joss Stone lahko primerjamo z Norah Jones, zaradi specifičnega glasu tudi na skoraj pozabljeno Macy Gray in utegne se zgoditi podoben preboj kot pri Alicii Keys. Osebno si želim, da bi tej mladi nadarjeni glasbenici prisluhnilo čimveč ljudi in da bi začutili njeno glasbo, čas pa bo vsekakor pokazal njeno nesporno kvaliteto.
Joss Stone: The Soul sessions
(leto izdaje 2003, založba EMI, distribucija Dallas)
Ocena: 5
