Klemen Klemen se je širši javnosti prvič predstavil, ko je gostoval na prvencu Ali Ena Leva scena v komadu V mestu nekaj dogaja, kasneje je sodeloval tudi s Pasjim kartelom in izdal prvenec Trnow stalj. In po dolgih treh letih čakanja in govoric smo končno dočakali tudi drugo ploščo, ki jo je Klemen naslovil Hipnoza.
Za ploščo je poskrbel zanimiv trio - Klemen Klemen, ki je prispeval večino besedil in tudi glasbe, Simon Stojko Falk je skrbel za fotografije in obilico scratchev, Iztok Turk pa je bil producent. Končni rezultat je zanimiv, plošča precej odstopa od prvenca, saj so rime mnogo bolj tekoče in niso tako nasilno zasnovane.
Plošča se začne z Introm v Hipnozo, kjer nam Klemen napove, da bomo naslednjih štirideset in še nekaj minut pod njegovim vplivom. Zelo zanimiva in primerno zabavna je skladba Šnopc I. (da, na plošči sta dve!), v katerem slišimo, kako in zakaj je ponos Trnov'ga začel piti alkohol, seveda pa se bo akcentu lahko vprašamo, ali je na Dolenjskem cviček izgubil svojo moč?!
A se je že kdo kdaj uprašu? ima nekoliko bolj resno besedilo, saj poslušamo globoke misli o dušah in duhovih, kako je, ko umreš in kam greš po smrti oziroma kje si. Skladbo Slovenija odprejo izvrstni scratchi, besedilo pa poje o resnični (žalostni) podobi Slovenije.
Izredno duhovita je tudi Komad za ljubice v nekoliko bolj reggae ritmu, posvečena pa je tako prejšnjim kot bodočim Klemenovim ljubicam, ki si lahko zapomnijo le eno stvar - nobene ne pozabi, nikoli in nikdar!
V Terapiji se morda čuti nekaj malega vpliva skupine d-fact, s katero je Klemen sodeloval v skladbi Prihod nove generacije, saj je slišati kar nekaj ostrih riffov in pa tudi virtuoznih scratchev... Sama pesem poje predvsem o ljubezni - pozor, ljubezni in ne zaljubljenosti - v samega sebe in svoje sposobnosti. Le tako si resnično lahko velik in spoštovan in če nihče drug, se boš spoštoval sam!
Drakula spominja na pesem Leta 1600, kjer se je Klemen loteval nekoliko bolj temačnih tem, tokat si je za motiv izbral samega kralja Teme - grofa Drakulo, v katerega se Klemen Klemen spremeni.
Zdravljica je točno tisto, na kar bo vsak pomislil - naša državna himna oziroma pesem Franceta Prešerna, ki bi ravno v teh dneh (3. decembra) praznoval svoj 203. rojstni dan. Pesem ponudi zelo zanimiv preplet klasičnih Prešernovih kitic in Klemenovih misli, ki so izredno zanimive in celo razsvetljujoče.
V skladbi Flash back gostuje soborec Balau, ki pesem dopolni z nekaj zanimivi kiticami, ki pripovedujejo o podoživljanju že doživetih zanimivosti. Tako izvemo nekaj o mladostnem "fleksanju" z lepilom v rodnem Trnovem, pa o bežanju pred policisti in skupinskim seksom.
Vsi duhovi umrlih živijo poje o različnih izkušnjah z duhovi, predvsem pa ponudi mnogim znano dejstvo, da duhovi ne umrejo, temveč vedno živijo in nas opazujejo iz neke druge dimenzije, ki jo bomo mi šele spoznali. Sledi Šnopc II., v katerem Klemen razloži, da pije alkohol predvsem zato, da bi pobil bakterije v sebi, kar je lahko zelo dober izgovor v teh bližajočih zimskih temperaturah.
Mnogi se tudi skladbe Mejnik spomnijo iz srednje ali celo osnovne šole, saj gre za delo Antona Aškerca, ki ga je Klemen nekoliko priredil in prepesnil, znova pa gre za nekoliko bolj zahtevno in razmišljujoče besedilo.
Jst delam rap je skladba, v kateri Klemen Klemen skupaj z Balauom in Da Kingom razloži, kako in zakaj ustvarjajo rap, ki ga obožujejo in spoštujejo in prav tako bi morali tudi mi spoštovati glasbenike, ki ga z dušo in srcem ustvarjajo.
Plošča se zaključi z Outrom, v kateri nas Klemen Klemen odčara hipnoze, v katero smo zapadli na začetku in zavoljo zanimive glasbe in zanimivih besedil zdržali vse do konca. Z razlogom?
Tako, če izpustimo uvodno in izhodno skladbo je na plošči dvanajst odličnih razlogov, da si ploščo kupite in ji prisluhnete.
Klemen Klemen: Hipnoza
(leto izdaje 2003, založba Nika)
Ocena: 4,5
