Laibach so poleg Avsenikov najbrž najbolj znana in prepoznavna slovenska skupina v širnem svetu in to povsem zasluženo. Od začetka v osemdesetih so korak pred vsemi - ne le v Sloveniji, temveč kar v svetu. In ko smo mnogi mislili, da so se izgubili, so presenetili z novo ploščo, ki so jo naslovili WAT.
Kje so razlogi, da so Laibach tako neverjetno znani in samosvoji, je razlagalo že mnogo kritikov, filozofov, celo politikov in tudi glasbenikov. Za zelo obširno razlago si lahko v roke vzamete pred kratkim izdano knjigo Alexeia Monroeja z naslovom Pluralni monolit.
Gre za skupino, ki ima skrbno in do podrobnosti izdelano zgodbo oziroma ozadje, ki se odvija in razvija pod okriljem Države NSK (Neue Slowenische Kunst). Njihova pot je vseskozi vodila po samem robu in pogosto so bili z eno nogo tudi čez rob, mnogi pa so se trudili, da bi jih pahnili v globok prepad, iz katerega se ne bi vrnili.
Laibach so se morali zato soočiti z vsemi mogočimi oznakami - bili so politični, parapolitični, protipolitični, bili so tudi satanistični in fašistični. "Satanic rave" je bila oznaka njihovih plošč, še preden je sploh kdo vedel za rave in preden so se otroci začeli poigravati satanizmom.
In kaj so Laibach v resnici bili? Vseskozi izzivalni in provokativni, vseskozi napredni in preroški in predvsem samosvoji. Slovenija in Jugoslavija sta jih potisnila stran od svojih nedri, Evropa in svet sta jih sprejela z odprtimi rokami. Bili so prva skupina, ki je povsem prerasla okolje, v katerem je nastala in je morala stran, daleč stran.
WAT je zelo posebna plošča, brez dvoma. Za glasbo sta poleg članov skupine bolj ali manj skrbela priznana DJ-ja in producenta Iztok Turk in DJ Umek in instrumentalna zgradba celotne plošče je temu primerna elektronska oziroma sintetična. Za glasbo lahko rečemo, da je zgolj oklep unikatni vsebini, ki pa jo mnogi spregledajo zaradi ponavljajoče in mestoma enolične glasbe.
Seveda, če se na naslov WAT ozremo z razlago kratice, ki pomeni We Are Time, bi lahko rekli, da je glasba kot čas. Bije večen in nezmotljiv ritem kot londonski Big Ben. Natančen, metronomski in primeren posameznim skladbam, ki govorijo o tem nenavadnem času, v katerem živimo in hkrati o času, skozi katerega so se pogosto tudi mukoma prebijali Laibach.
Ploščo odpre B Mashina, angleška priredba novega slovenskega fenomena Siddharta, ki pa so še zelo daleč od slovesa gigantskih Laibach. Skladba je počasna, kar nemogoče počasna, s prepoznavnim gromkim Milanovim glasom, ki na sebi lasten način interpretira odlično prepesnjeno besedilo. In če je bil izvirnik odličen, nas priredba popelje še v dodatno dimenzijo.
Tanz mit Laibach je prva mala plošča, na WATu pa najdete tudi videospot skladbe, znano pa je tudi, da je bila skladba napisana v čast nemško-ameriškemu prijateljstvu. Kot vedno, tudi tokrat o samih skladbah ogromno povedo sami naslovi ... Du bist unser, Actung!, Ende, Now you will pay, Hell: Symmetry, Das spiel ist aus, Satanic Versus, The great divide...
In tako pridemo do naslovne skladbe WAT, ki je ob B Mashini ena najboljših skladb plošče. Laibach se sprehodijo skozi čas, ki se odseva skozi njihova pretekla dela oziroma skozi čas, ki so ga oni odsevali po svojih podobah skozi pesmi. Skladba, ki jo je potrebno razumeti za razumevanje bistva skupine.
Zaključna skladba nosi naslov Anti-Semitism in je, nenavadno, napisana v slovenskem jeziku, pod glasbo pa sta se tokrat podpisala DJ Bizzy in DJ Dojaja, člana Temponaute. Zaradi bližine slovenščine morda lažja za samo razumevanje, a bistvo utegne biti mnogim očem še vedno skrito.
Kot je vsaka njihova plošča nekakšen manifest in vsaka skladba eno od načel manifesta, je tako tudi z WAT-om. Laibach so posneli tudi kakšno boljšo ploščo, a čakanje tega izdelka je bilo vredno in upravičeno. Pa čeprav Laibach niso več korak spredaj, še vedno pa so na čelu in njihov ritem je ritem njihovega koraka in njihov korak je ritem njihovih misli.
Laibach so čas in ta nenavadni čas enaindvajsetega stoletja je njihov. In to iz enega preprostega razloga ... njihova glasba je testament časa in kot taki so Laibach brezčasni.
Laibach: WAT
(leto izdaje 2003, založba Mute, distribucija Dallas)
Ocena: 4
