Za Magnificom sta dva po kritikah in navdušenju obiskovalcev sodeč dva izjemna koncerta v razprodanem Cankarjevem domu. Vse to ob promociji Magnificovega najnovejšega izdelka Export Import, za katero je bilo že moč prebrati, da gre za eno najboljših plošč slovenskega popa.
Skladba Hir aj kam hir aj go je v naša ušesa planila še pred uradno izdajo plošče in sprožila pričakovan plaz - ljudje so si požvižgavali refren, recitirali refren, plesali oziroma migali z ritkami. Slednje je bilo zaželeno predvsem pri pripadnicah nežnejšega spola.
Magnifico je že s to prvo uspešnico malce presenetil ... po dolgih letih spogledovanja z balkanskim oziroma narodnim melosom (Zeleni Jure, Kdo je čefur?, sodelovanje z Alko Vuico) je v svojo skladbo tokrat vključil ogromno trobentaškim, oziroma trubaških vložkov.
In če se je starejši Pešut ves čas spogledoval z glasbo bivše skupne domovine, je njegov mlajši brat zagledan na Zahod in na Sever - Schatzi je v Sloveniji pravzaprav eden od redkih izvirnih čarovnikov elektronske glasbe.
Enačba je tako zelo preprosta ... ščepec balkanskega, ščepec elektronskega, malce kozmopolitskega pri besedilih, ki v vsej preprostosti nagovarjajo prebivalce sveta in seveda prepoznavni Magnificov šarm. Magnifico je veliko uvozil, prav veliko najbrž ne bo izvažal, ker bo tudi v Sloveniji najbrž prodal več kot dovolj.
Magnifico je v skladbe vpletel vzorce Fejata Sejdića, Dimitrisa Mitropanosa, Ferusa Mustafova & Milana Safkova, pa slovitega Bobana Markovića in tisti, ki poznate ta imena, veste, kaj pričakovati. Žal se ti poskočni vzorci prepletajo s povsem umetno elektronsko instrumentalno podlago, ki daje celotni plošči zelo enoličen in monoton zvok.
Kljub vsemu pa je prav glasba tista, ki je tokrat mnogo bolj zanimiva od Magnificovih besedil, ki so pravzaprav zmešnjava vsega mogočega in so močno drugačna od njegovih prejšnjih, duhovitih in zabavnih pop besedil.
Ob že omenjeni uspešniciHir aj kam hir aj go odstopajo tudi Madona, ki jo lahko označimo za klasično Magnificovo popevko, v Un, dos, tres, urnebes zemljotres zasledimo nenavadno mešanico latinskega (flamenco) in balkanskega (trube) temperamenta, Balkanto No.1 je instrumentalna, čeprav malce razvlečena.
Za potencialno uspešnico lahko že sedaj razglasimo tudi Nisi za mene ti, z zabavnim refrenom, ki se vseskozi prepleta s trobentami. Jenkiz in da harem se začne zelo podobno Hir aj kam hir aj go, stvar ugibanja pa je, ali je vmes moč slišati vzklike "Džihad!"?!
Balkanto No.2 se odpre s krajšo obnovo slovite bitke na Kosovskem polju, skladba pa deluje precej filmsko ... zaključek kakšne bombastične scene, recimo velike bitke in preštevanje mrtvih, ranjenih posiljenih in izginulih. Ob vsej dobri volji, ki se vas utegne prijeti ob poslušanju ostalih skladb, se boste ob zadnjih skladbi s plošče le s težavo nasmehnili.
Šalo na stran ... plošče še ni konec, saj vas čaka še dodatek. Da pa bi izvedeli, kakšen je, boste morali kupiti ploščo! In še to ... zaradi dobre zaščite jo boste zelo težko kopirali, kot tudi večino drugih novih plošč.
Plošča ima zanimiv, zaradi številnih balkanskih vložkov (in tukaj mislim izključno na Balkanski polotok) predvsem drzen zvok in nobenega dvoma ni, da se bo dobro prodajala. Mnogim zoprne zvoke sta brata Pešut preoblekla v povsem pop obliko, ki se bo vrtela in vrtela na vseh poštenih zabavah.
Seveda pa je velika uganka, česa se bo Magnifico lotil na naslednji plošči. Če bo dovolj (pre)drzen, utegne postati slovenski Goran Bregović in bo kmalu po svetu nastopal s svojim orkestrom za zabave takšne in drugačne vrste. Zaenkrat pa le preverite Magnifica s Turbolentzo v živo, dokler še ni svetovna zvezda.
Magnifico: Export Import
(leto izdaje 2003, založba Menart)
Ocena: 3,5
