Metallica je pred dvema letoma izdala ploščo St. Anger, po kateri so se jih mnogi "pravoverni" oboževalci dokončno odpovedali. Odpovedali so se skupini, ki je heavy metal naredila in ustoličila. Odpovedali so se skupini, ki si je ostala zvesta in ki se je za razliko mnogih drugih razvijala in odraščala.
A naj se vrnem k plošči St. Anger - plošči brez kitarskega sola, s težkimi besedili in ponorelim ritmom. Plošča, ki so jo razumeli in s katero so se lahko poistovetili le redki - ostalim se je zdela dolgočasna in brezzvezna, člani Metallice pa so se prodali. Za mnoge so se prodali že pri ...And Justice For All, in potem pri Metallica albumu, kaplja čez rob pa je bil boj proti Napsterju.
Metallica - po štirinajstih letih brez Jasona Newsteda in z Robertom Trujillom na mestu basista ter treznim Jamesom Hetfieldom so v živo dokazali, da najbrž funkcionirajo in igrajo boljše, bolj hrupno in umazano kot so to počeli v preteklih desetih letih.
Zakaj? Nekaj odgovorov boste zagotovo našli v zanimivi knjigi So what?!, ki je izšla nekje lani in v kateri so pravzaprav zbrani članki, intervjuji, zapiski in še kaj iz njihovega fanzinea So What?! in ki na odličen način prikazuje, kako je navidez nepremagljiva ladja Metallica krenila navzdol. Prebrali si boste lahko, kaj se je dogajalo z Jasonom, Kirkom, Larsom in Jamesom, kaj se je dogajalo s producentom Bobom Rockom in kje tičijo vzroki za številne spremembe - tako osebnostne kot tudi glasbene.
Vendar tukaj govorim o DVD-ju Some kind of monster - filmu, ki sta ga ustvarila Joe Berlinger in Bruce Sinofsky, ki se osredotoča predvsem na čas od Jasonovega odhoda iz Metallice, prek začetka snemanja nove plošče, začetka sodelovanja s psihoterapevtom Philom Towleom, Jamesovega odhoda na rehabilitacijo in seveda njegove vrnitve, začetka dela na St. Anger, težavnih seans in izbiranja novega basista do vnovičnega pohoda na vrh.
Pot je bilo izredno naporna in težavna in prav neverjetno je, kako blizu popolnega razpada je bila Metallica. Seveda je hkrati ravno tako neverjetno, kako veliko stvari vidimo v filmu in vseh dodatnih prizorih, ki so priloženi na dodatnem DVD ploščku.
In sedaj navezava na knjigo So What?! - manjka nekaj tistega, kar je dano bralcu knjige in sicer, da so se stvari z Jasonom Newstedom razčistile podobno, kot so razčiščene tudi z Daveom Mustaineom po osemnajstih letih zamer, kar vidimo v filmu. Zgolj pozoren gledalec in poznavalec Metallice bo opazil trenutek, ko je padla meja med Jamesom in Larsom in ko se je pot Metallice znova povzpela.
Mnogi so že govorili in še bodo, da je Some kind of monster prikazal preveč, preveč vsega in Metallici vzel legendarni status in kult. Osebno sem mnenja, da bodo tisti pravoverni oboževalci prepoznali resnično vrednost tega filma, plošče St. Anger in tudi vseh prejšnjih plošč, boja proti Napsterju, drugih odločitev v preteklosti in da jim bodo jasnejše tudi odločitve skupine v prihodnosti.
Napisane so bile knjige, posneti filmi- a le redke skupine so si upale iti tako daleč in se tako zelo razgaliti, kot so to storili pri Metallici. Njihova pošast je bila strašna in moč, da so jo premagali, je bila silna, že kar božja. In tudi zato je Some kind of monster film, ki ga preprosto morate videti in imeti v zbirki. Ne le, če ste oboževalec Metallice, temveč tudi, če vam je všeč rock glasba v vsej svoji širini in veličini.
Metallica: Some kind of monster
(leto izdaje 2005, založba Paramount, distribucija Karantanija Cinemas)
Ocena: 5
