Priljubljeni Dalmatinec Petar Grašo je po štirih leta znova udaril po ušesih in srcih (pa tudi očeh) številnih slovenskih oboževalk. Njegov drugi album Utorak še vedno velja za najbolje prodajani album hrvaškega pevca v Sloveniji in po začetnem uspehu novega izdelka Šporke riči, njegov šarm še vedno ni popustil.
Kaj sem najprej opazil pri plošči, poleg profesionalne izdaje in bonus CD-ja? Med mnogimi medijskimi pokrovitelji iz Hrvaške in Slovenije najdemo tudi Pink TV, na kateri se Petar vedno pogosteje pojavlja. Da, za mnoge hrvaške pop izvajalce, ki so že nasitili slovenski trg, se odpira novo tržišče tam, kamor si pred nekaj leti sploh pogledati niso upali. Jugo pop nostalgija, ki jo diktirajo Hrvati, s precejšno zamudo napada tudi Srbijo in Črno goro.
Pri nastajanju plošče sta ob močnem avtorskem prispevku samega Graša sodelovala tudi izkušena producenta in aranžerja Nikša Bratoš in Tonči Huljić, po zgledu mnogih kolegov pa je bila plošča posneta v Veliki Britaniji, kjer je vse skupaj nadzoroval Ian Wherry. Velja omeniti še legendo Arsena Dedića, ki sodeluje v skladbi Sad te se samo rijetko sjetim, ki je ena najboljših na plošči.
Tisti, ki s(m)o pričakovali, da bo Petar Grašo počasi stopil po stopinjah vedno boljšega Gibonnija, smo se zmotili. Pa čeprav si najbrž tudi sam Grašo želi biti ne le priljubljen, temveč tudi priznan, a mu do nekega širšega priznanja nesporne glasbene kvalitete manjkata še vsaj dve plošči.
Vse od prve plošče Mjesec iznad oblaka, pa nato prek naduspešne Utorak in vse do danes Petar prav veliko v svoji glasbi in besedilih ni spremenil. Mešanica klasičnega in nekoliko bolj zrelega popa z dalmatinskim melosom, ki je začinjen s prikupno dalmatinsko govorico. Glasba si je zelo podobna, brez posebnih odklonov in služi bolj kot podlaga za žametni glas, ki ne bo nikoli dosegel Oliverja Dragojevića in bo bržkone vedno stopicljal za Gibonnijem.
V skladbah se sicer čuti željo, da bi se približal Gibonniju, saj je v primerjavi s prejšnjo ploščo mnogo več spremljevalnih vokalov, sliši se nekaj godalnih aranžmajev in tudi produkcija je mnogo bolj čista in dovršena. Vsebina pa še vedno ni tista prava!
Plošča je že ponudila prvo uspešnico Jedina, vseh ostalih devet skladb pa ima podobne možnosti, da se ji pridružijo. Prva v vrsti utegne biti že naslovna Šporke riči, ki je nekoliko hitrejša, v že omenjeni Sad te se samo rijetko sjetim se sliši razliko med glasovoma Petra Graša in legendarnega Arsena Dedića, ki mlajšega kolega povsem zasenči.
Naj omenim še bonus CD, na katerem boste našli še štiri skladbe, dva videospota in pa galerijo slik. Tri skladbe - Ni mrvu sriće, Sve nas manje ima tu in Najteža rič ter oba videospota - Ni mrvu sriće in Sve nas manje ima tu, sta z že omenjene plošče Utorak, skladba Vera od suvog zlata pa je zabeležena v remiks verziji.
Plošča je obvezen nakup za vse oboževalke Petra Graša in za vse, ki bi radi oboževalke očarali, po njej pa boste posegli tudi vsi tisti, ki se radi sprostite ob bolj nezahtevni glasbi. Vsi ostali boste kupili kaj drugega, čakali na njegovo novo ploščo in se sprijaznili z rednim poslušanjem Grašove glasbe na komercialnih radijskih postajah.
Petar Grašo: Šporke riči
(leto izdaje 2003, založba Croatia Records in Tonika, distribucija Nika)
Ocena: 3
