Morda veste, zakaj opice nikoli ne olupijo banane? Zato, ker vedo, kaj je notri! The Bananas so mlada slovenska surf rock skupina, ki so se jih prijeli nalezljive melodije in pozitivno ozračje surf rock glasbe. Petnajst skladb, petnajst instrumentalov, polnih bobnov, bas kitare in dveh kitar! Nezgrešljivo je, kaj boste našli v njihovi glasbi! A vseeno jo boste vsakič znova z veseljem poslušali!
Igor Nadles je solo kitarist, Tadej Kovačič igra ritem kitaro, Matevž Perovšek z bas kitaro in Tine Horvat za bobni pa skrbita za nepopustljiv ritem. Vsi štirje so pravkar končali srednjo šolo in že tako zgodaj vedo, kakšno glasbo bi radi igrali.
In naj že na začetku povem, da igranje surf rock glasbe tudi obvladajo in da smo po Bitch Boysih dobili še eno odlično skupino, ki se najbrž lahko ravno tako nadeja prodora tudi na tuj trg.
V Sloveniji utegnejo biti spregledani in to zgolj zato, ker igrajo drugačno in nekomercialno glasbo. Pa čeprav ima njihova glasba več duše kot vse tisto, kar je moč slišati na večini radijskih postaj.
Greasy peel je njihova demo plošča, na kateri pa so pokazali obilo znanja in obvladanja veščin surf rock skupine.
Lahko samo upam, da bo kakšna od naših založb, ki vseskozi trdi, da velja za alternativno, našla posluh za njihovo glasbo in jim omogočila snemanje prvenca.
Drugače pa jim želim obilo sreče v tujini, kjer se bo zagotovo našlo dovolj veliko uho, ki bo zmoglo zaužiti vso to čudovito glasbo. Tudi to ploščo je že imel priložnost poslušati slavni Phil Dirt in zanjo ni našel skoraj nič drugega kot le pohvale.
Lonely B.A.T.O. odpre ploščo in že na začetku preseneti z nekoliko počasnejšimi toni, kot bi jih bilo moč pričakovati. Poletna zasanjanost in lenobnost med poležavanjem v viseči mreži, medtem ko se hladite z vašim priljubljenim cocktailom - tako bi lahko opisali vzdušje skladbe. In nekaj vzburjenja, ko se mimo vas sprehodi privlačna soseda v bikiniju, prav takšnem, kot ga želite videti na njej.
Red Flyin' Carpet se začne z značilnim surferskim ubiranjem strun in nadgradnjo kitarskega poigravanja z drugo kitaro.
Sončni zahod, na Divjem zahodu ali pa nekje v mehiški puščavi, kjer ste obdani le s kaktusi in klopotačami. Ob tabornem ognju pa vam v hladni noči igrajo The Bananas in nenadoma vam postane zelo toplo...
Po zgledu Bitch Boysov so tudi The Bananas posneli priredbo novovalovske uspešnice Djevojko mala, ki očitno doživlja svojo novo pomlad v surferski preobleki. Začetek je klasično počasen in že pri prvem prelomu se človeku zazdi, da bo skupina vsak čas podivjala od silne energije, nas še nekoliko zadržijo v nestrpnem pričakovanju.
Tempo postane hitrejši, bobni zvenijo kar malo jazzy, obe kitari pa zvenita zelo natančno in odlično.
Doo Wop Surfin' sloni na ritmu His latest flame, ki je najbrž najbolj znana v izvedbi Kralja Elvisa, v njej pa se prepletajo številne rock'n'roll uspešnice petdesetih, ki se jih le redki.
Atmosfera skladbe vas bo vsekakor popeljala nazaj v petdeseta in zgodnja šestdeseta, zlato dobo rock'n'rolla, mini krilc, plesov, širokih ameriških avtomobilov, ki križarijo po mestu?
Harry Mary se odpre z zanimivih kitarskim riffom, nadaljuje pa se v zelo nalezljivem in zibajočem ritmu brez pravih poudarkov, nikakor pa ni enolična ali dolgočasna. V drugi polovici vse postane za odtenek hitrejše, odločnejše in celo glasnejše. Proti koncu znova zelo jazzy zvok činel in odlično vpletena kitara.
Kakawaii nas uvodne trenutke ravno tako drži v kitarski napetosti, z bobni se močno razživi in celotna skladba bolj sloni na bobnih kot na kitari, čeprav oba kitarista opravita odlično delo. V skladbi je kar nekaj prelomov in ritmičnih preobratov, ki dokazujejo, da fantje obvladajo potrebne veščine surf rock mojstrov.
Skladba bo morda nekoč klasika!
La Musica del Mar je še ena poletna, ki vas bo prav prijetno zazibala v popoldanski dremež na kakšni viseči mreži ali pa zgolj na topli peščeni plaži.
Počasen, a zelo prijeten ritem in nikakor ne smete spati in zaspali tudi ne boste, saj zadeva postane hitrejša in še bolj zabavna.
Viva The Bananas!
Missirlou - Hava nagila je še ena klasična priredba, ki pa znova nekoliko odstopa od že slišanih. Kitara je precej besna in zelo blizu originalni, ravno tako tudi ritem, pri solo vložku pa se sliši predvsem kitara in zgolj odlično držanje ritma v ozadju. Zelo, zelo živo vzdušje!
Hava Nagila ob koncu pa le še postavi piko na i.
Russian Girl je odigrana v maniri najboljših surf rock bandov na svetu! Močna kitara in prefinjeni poudarki na činelah, pa izjemen gypsy vložek in ponovno stopnjevanje ritma v neslutene višave.
In skladbe kar noče biti konec, kar je najboljše! Pride vrhunec, in vse se začne znova, do ponovnega vrhunca? in še enkrat! Izjemno!
Sicilian Devil se podobno kot prejšnja ves čas stopnjuje in nam pred očmi prikazuje siciljanske motive. Prepirljive ženice, oblastne in nepopustljive mafijce, spokojno morje in vroče sonce? vmes pa boste morda kje zasledili tudi kakšno La bello?!
Bull's eye in San Fernando ima za spremembo bobnarski uvod, nekoliko polomljen, a zato toliko boljši. Še ena skladba, ki ima zelo močno atmosfero in zelo živ zvok? odlično vpletanje značilnih španskih ritmov, med katerimi si zlahka predstavljate obračun v bikoborski areni ali pa plesno zapeljevanje.
Surfin' Cowboy nas v napetosti drži pravzaprav ves čas in utegne se vam zgoditi, da se boste prestrašeno ozrli za hrbet, kaj neki na vas preži v temi. Pa pride trenutek olajšanja, saj tam ni nikogar. Okoli vas pa enkratna glasba! Znova drugačna in nepredvidljiva!
Telonama je še ena v vrsti odličnih priredb, ki jih najdete na plošči. Že po uvodnih tonih vam bo dvignilo dlake pokonci, obljubim! Drugače surf rock glasba preprosto ni za vas!
Izvrstne kitare, zmes vsega mogočega, kar je glasba že ponudila - v eni sami skladbi!
Teenage Surf Vampires - pa ne že spet priredba?! Da, že spet, a tudi ta ne odstopa od ostalih. The Bananas so ohranili vso odličnost izvirnika, seveda pa so ji dodali še nekaj lastnega prizvoka, da jim ne bo kdo očital, da le posnemajo.
Tudi kadar posnemajo, posnemajo odlično!
Ploščo zaključi (a že, sem si mislil?!) Šećer of Love, še ena bolj melanholična in celo nekoliko rock-a-billyjevska. Kitari se ves čas dopolnjujeta in prepletata, ritem pa je zelo spokojen in več kot primeren za slovo.
The Bananas so na odlični poti, da postanejo odlični in celo več kot to. Pot, ki so jo Bitch Boysi zakoličili, bodo oni le še utrdili in razširili in morda se bo v Sloveniji našlo še več glasbenikov, ki bodo v surf rock glasbi odkrili veličino in izvirnost glasbenega izraza.
The Bananas so nadvse okusen obrok, ki ga boste z veseljem zaužili in v njem uživali.
V sončni zahod in zjutraj se znova snidemo, na tej plaži, pod tem vročim soncem in s to glasbo.
