Po dolgih šestih letih odsotnosti se s tretjo solistično ploščo, od kar je zapustil skupino Laufer, vrača Damir Urban. In kot pove naslov plošče - Retro, se Urban počasi vrača v bolj rock vode.
Damir Urban je leta 1996 zapustil skupino Laufer in še istega leta izdal prvenec Otrovna kiša, dve leti kasneje pa še ploščo Žena dijete, na katerih se je Urban osvobodil očitno pretesnih okov rock glasbe v najširšem pomenu besede, saj je v glasbo vpletel precej elementov elektronske glasbe.
Po šestih letih se je Urban vrnil s ploščo Retro. In vrnil v najboljšem pomenu besede, saj me nove skladbe močno spominjajo na tiste bolj akustične in intimne izpoved iz obdobja Lauferjev. Poleg tega ima Urban okoli sebe ekipo glasbenikov, ki izvrstno dopolnjujejo njegov glas in z instrumentalno interpretacijo odlično bogatijo besedila. Marco Bradaschia sedi za bobni, Sandi Bratonja igra bas kitaro, Saša Markovski igra na klaviature in Tonči Radić igra na kitaro.
Že skladba Mjesto za mene z akustičnim začetkom Krletka in odličnim refrenom ter harmoniko pokaže, da je Urban v izvrstni glasbeni formi. Gledaj i vidi je naslonjena na zvok klavirja, zelo dinamična in z dovolj kitarami, Albino znova deluje predvsem klavirsko, vendar se v refrenu zanimivo prepletejo bobni, distorzirane kitare in celo nekaj akustičnih aranžmajev.
Negledljiva je počasnejša in z zelo zanimivimi bas prehodi, Kornjača je nekoliko počasnejša, z zanimivi šepetajočimi spremljevalnimi vokali in zelo odločno odpetim refrenom. Najmanja od najmanjih se začne z lahkotnim klavirjem in se nato vseskozi stopnjuje, predvsem v refrenu je veliko več bobnov in zato tudi dinamike.
Najbolj nenavadna in tudi odstopajoča je zagotovo Tako glupi, ki se začne kar nekoliko industrialno, vendar vse skupaj nato ponesejo zanimivo popačene kitare, zaključek pa je povsem elektronski in kar nekoliko skazi celotno podobo plošče.
Jedna od onih bez naslova je znova predvsem baladna, z obilo klavirja, malo kitare in jazzy bobni, med tiste najboljše zagotovo šteje Spelujem ti ispriku - zaradi raznolike in nepredvidljive instrumentalne zgradbe, izjemne interpretacije in odličnega besedila - dodatno pa zadevo obogati kar nekoliko himničen instrumentalni zaključek.
Plošča se zaključi s skladbo Tvoj gen, ki se začne zelo intimno ob klavirju in ves čas izstopa vokal, slišimo pa veliko instrumentalnih prehodov do zelo hrupnega zaključka, kjer kraljujejo predvsem popačene kitare.
Niti besede o besedilih? Mimo Urbanovih besedil seveda ne smem, a vsaka pesem ima svojo zgodbo in Urban se je še enkrat več dokazal kot izjemen pisec in interpret oziroma pripovedovalec. Njegova besedila so lahko zgled tako pop kot rock glasbenikom in besedila so tista še dodatna vrednost plošče Retro, zaradi katere ji je vredno prisluhniti. Tavanja je konec, Urban je še enkrat več storil ogromen korak naprej in se vrnil na najboljši možni način.
Urban & 4: Retro
(leto izdaje 2004, založba Croatia Records, distribucija Nika)
Ocena: 4,5
