Zoran Predin je kot član ene najboljših slovenskih skupin vseh časov Lačni Franz izdal devet albumov, z njegovim vidnim deležem je izšlo še šest kompilacij, od leta 1989 dalje pa je izdal tudi dvanajst samostojnih plošč.
Zadnja plošča nosi naslov Na krilih prvega poljuba - On the wings of the first kiss in obeležuje vstop Slovenije v Evropsko unijo, Zoranu Predinu pa bo plošča služila kot osebna izkaznica, s katero bo na izvrsten način pokazal svetu, kdo je, kaj dela in kako to dela. In tisti, ki njegovo glasbo v takšni ali drugačni obliki spremljamo dlje časa, vemo, da je Zoran odličen in enkraten.
Dokaz za to so številne odlične spremljevalne skupine (Ambasadorji užitka, Los Malancanos, Žive legende, Mar Django Quartet) in pa izvrstni glasbeni gostje, ki se mu vsako leto pridružijo na odru Cankarjevega doma (Šukar, Avtomobili, Josipa Lisac, Magnifico in mnogi drugi).
Plošča se začne z Zdravljico, ki pa je močno drugačna od tiste opevane in prepovedane Lačnih Franzov, saj je odigrana zgolj na klavir (izvrstni Danilo Ženko), ki pa ga popestri izvrstna vokalna interpretacija.
Utrujeni čarovnik ima francosko besedilo in seveda tudi francoski naslov, ki se glasi Le magicien fatigue, gre pa za prefinjen jazz, v katerem se lepo prepletata izvrstna instrumentalna podlaga Mar Django Quarteta in pa vibrafon Boška Petroviča. Francoščina, ki je za mnoge nerazumljivo in dolgočasno žlobudranje, tukaj lepo teče in dopolnjuje glasbo.
S skladbo Bolj star, bolj nor je Predin pred leti osupnil, saj si je upal priznati marsikaj, kar se zrelim moškim podi po glavi. On je vse to na svoj hudomušen in pronicljiv način zapisal in odpel ob izvrstni spremljavi orkestra Adijo pamet ? zelo dobro odigrani bobni in zanimiva, za tisti čas presenetljiva trobila, hreščeč kitarski solo, simpatični back vokali...
Naj kolje noč ima nenavaden angleški prevod Let there be night, gre pa za še en zanimiv obraz Mar Django Quarteta, saj se mešata jazz in swing. Osnovna instrumentalna podlaga je precej jazzovska, medtem ko so fini kitarski prehodi Saše Olenjuka osnovani nekoliko bolj swingovsko.
Zame je ena najboljših skladb na plošči vsekakor Pridi k meni, gre za živo izvedbo Živih legend, kjer pod močnim sijem žarometov zablesti Izidor Leitinger na krilavki. Zvok je tudi na posnetku ostal živ in zelo dinamičen, skladbo pa krasi izvrstno besedilo, za katerega lahko zapišem kar, da je povsem tipično ? duhovito in šarmantno hkrati.
Tudi naslednji skladbi ne gre ničesar očitati. Ljubimec iz omare je postal Il genio dell'armadio, Mar Django Quartet na čelu s Sašo Olenjukom pa še enkrat več blesti z vso svojo prepričljivostjo in tudi predrznostjo. Tudi zapeljivi italijanščini ne manjka nobenega šarma!
Nekoliko starejši se bose morda spomnili filma Do konca in naprej o slavnem Tonetu Hacu, vendar pa morda vsi ne veste, da je bila skladba Dolce far niente ali Sladko brezdelje napisana prav za ta film. Zoran Predin je v tistih časih skušal oplemenititi slovenski pop in uspevalo mu je, vendar ne prav dolgo časa, saj je očitno ugotovil plehkost in plitkost te zvrsti v Sloveniji. Skladba pa je skoraj tako ponarodela kot Sonček je?
Naj ti poljub nariše ustnice je še ena iz repertoarja Lačnih Franzov, vendar jo tukaj najdemo v zelo temačni, blues izvedbi, zgolj s klavirjem (Danilo Ženko) in kitaro (Igor Bezget). Poudarek v skladbi gre na vokal in predvsem na besedilo, izvedba pa je posvečena pokojnemu slikarju in Predinovemu prijatelju Borisu Benčiču.
Nemško izvedbo Strup za punce pod naslovom Hänsel Pinsel je Predin označil kot eno svojih najdrznejših pustolovščin. Strup za punce tako postane "mesnati čopič", Žive legende igrajo standardno odlično, najbolj pa zažgejo nekoliko mariachijevske trobente.
Z Ambasadorji užitka je Zoran ustvaril eno najbolj prepričljivih balad v slovenski glasbi, ki nosi naslov Tam bi rad bil pokopan. Skladba ima zelo intimen značaj, instrumentalna podlaga pa je izredno zanimiva tudi zaradi godal in akustične kitare.
Ne mi dihat za ovratnik je nastala pred dvajsetimi leti in v španskem prevodu kot No me respires en la nuca znova zaživela v vsej svoji veličastnosti in duhovitosti. Salsa verzija je drugačna, španski prevod pa erotičen.
Skladba Maribor je mnogim poznana iz legendarnega Prešer'n'rolla iz leta 2000, kjer jo je Zoran izvedel sam, tukaj jo v nekoliko bolj blues izdaji interpretira skupaj z Živimi legendami. Gre za izredno pozitivno in optimistično pesem o Predinovem rojstnem kraju in mariborskem značaju.
Med mnogimi projekti je Zoran Predin ustvarjal tudi glasbo za gledališke predstave in med njimi je predstava Stella, za katero je lep del instrumentalne podlage odigral član Avtomobilov Mirko Vuksanovič. Nenavadno, redko slišano, vsekakor pa že v osnovi zelo mogočno, Predin pa si želi glasbo slišati v izvedbi Simfoničnega orkestra.
Plošča se zaključi z zelo zanimivo izvedbo Oda radosti, katero besedilo v angleščini nosi naslov Song of joy. Akustično, celo s harmoniko, znova mešanica jazza in swinga, zelo živahno oziroma polno življenja. V vseh pogledih hvalnica življenja in življenju!
Kot je Zoran Predin pred dnevi povedal na tiskovni konferenci, prihaja njegov čas in čas njegove muzike. In kot je še povedal, se bo on še naprej trudil, da bi kvalitetna glasba v Sloveniji prevladala nad ceneno "fitnessauerskokič" glasbo. Zato le dvignimo čaše in si zaželimo, da bi mu uspelo! Oziroma ? da bi mu uspevalo še naprej!
Zoran Predin: Na krilih prvega poljuba / On the wings of the first kiss
(leto izdaje 2004, založba KUD Levi breg)
Ocena: 5
