"Presenečenj" ni in ni bilo konec. Žametna preproga, nameščena pri stranskem vhodu v Cankarjev dom, je zagotavljala diskreten prihod. Popstars so se uslužno nastavljali fotografom, ki jutri, kdo ve, lahko prežijo pred njihovo bajto in poskenirajo še zadnji odvržen modrc. Dekoltejev, takšnih in drugačnih, gole kože, bizarnih klobukov in postavljaštva na pretek -smejmo se, niso nas dovolj zrajcali, da bi hoteli biti takšni, kot so oni.
Infuzija direkt v žilo - ekshibicionizem, ki je sam sebi namen, je odvrgel sedemnajsto tančico. Dokazal je, da je formula "copy-cat", ki zadostuje enačbi preverjenega oskarjevskega napuha, deljenega s slovenskim občutkom za izbranost in zavist, zadetek v polno, ki poveličuje tako izbrance, kot tiste, ki izžarevajo napuh.
Zavistje zaželjena! Prav je, da se po podelitvi ve, kdo komu stopa v zeljni vrtiček in krade titulo glavnega "medijskega fakerja". Prav je, da na vabilu Viktorji 2001 piše, da je večerna toaleta zaželjena - z njo se namreč potencira tekmovalni duh in varljiv občutek za estetiko.
Žarometi so polno zasijali, dvorano je bilo potrebno napolniti do zadnjega, saj prazna mesta v kadru pač ne ustrezajo prireditvi takšnega kova. Pograjčevi plesalci so bili svetla točka večera, huronsko so se predajali telesnim stompedom medeničnega obroča in neverbalno prekrivali duhamoren scenarij. Šank in pol ducata komentatorjev za njim je zgodba zase. Zanimivo izhodišče, minimalistična oprema, pa tak klavrn razvrat.
Ustvarjalci so še enkrat dokazali, da hočejo licenčno prireditev. Namesto patriotskih izlivov smo pogledali čez plot in hvalili 11. september kot performans in kataklizmo, namesto črnih oskarjev smo se norčevali iz rdečih stevardes, namesto cvetočih dialogov smo poslušali pametovanja ravnokar izleglih komentatorjev.
Tudi nagrajenci so bili v znamenju licence. Najprej v smislu repetitivnega vzorca: Jonas, Val 202, Jonas, Karoli, Jonas, Odmevi, Jonas ... Ma, saj štekate - porabljena energija za vnovično podelitev istim izbrancem je bila popolnoma odveč. Kot je popolnoma jasno, da licenčna oddaja, Lepo je biti milijonar, zasluži vso pozornost (!) akademije Viktorjev, ki jo sestavljajo eminence pop kulture. Je bila to ironija, ali je res, da si oddaja, ki deluje lokalno, črpa pa iz globalnih virov, zasluži vse pohvale?
In končno so se v isti štalci (naj glasbeni izvajalec) znašli evro popevkarica, noseča diva pop narodno zabavne glasbe in povzročitelji mokrih sanj mlajše generacije, Siddharta. Izbrali ste povzročitelje mokrih sanj - ker so to od vas pričakovali. In ker je pokončnega fantka v roke dobil maestro Hladnik, ki je snemal tudi ta prave porniče. Ljudje, teh nam manjka. Pokažejo vse in hkrati golfajo.
Viktorji so letos pokazali, da ne znajo pri kreativnosti niti presenetiti, niti blefirati. Celo žurka v Železniškem muzeju je imela letos enak priokus kot lani. Točili so eno vrsto piva, štanti so serviral enako hrano kot lani, ta pravih sendvičev pa ni bilo. Se ga je pa dalo res "glamurozno" zažurat.
Foto: em3r10.com
