Kinodvor in drugi kinematografi art kino mreže, so obrnili nov list v zgodovini slovenskega filma, saj so v svoj program vključili tudi kratke slovenske filme, ki so bili do sedaj prikazovani le na festivalskih projekcijah ali pa v posebnih predvajanjih ljubljanske Kinoteke. Glede na to, da država namenja kar 40-60 milijonov tolarjev letno za produkcijo kratkih filmov, je bil že skrajni čas, da so na voljo za ogled tudi širši publiki. Od 11. februarja si tako lahko pred celovečernim filmom Kar naenkrat ogledate (A)torzijo, ki je med drugim že prejela zlatega medveda na Berlinalu 2003, konec februarja pa se bo potegovala še za oskarja za najboljši kratki film.
Zgodba (A)torzije je sila preprosta, a zato toliko bolj simbolična in emocionalna. Vse se dogaja v času obleganja Sarajeva, pred vhodom v skrivni tunel, ki je bil v tistem času edina povezava Sarajevčanov z zunanjim svetom.
Amaterski mešani zbor želi oditi na evropsko gostovanje, vendar morajo čakati, saj preko tunela ravno prihaja dolga kolona ljudi iz druge smeri, tunel pa ni dovolj širok za pot v obe smeri.
V bližnjem skednju čaka tudi kmet s sinom in brejo kravo, slednja pa zaradi hrupa eksplozij granat v bližini povsem ponori. Kmet išče pomoč in eden od pevcev v zboru je včasih študiral veterino. Ko se vendarle pusti prepričati in poskuša pomagati ugotovi, da je krava doživela torzijo maternice in da sta sedaj v nevarnosti tako tele kot tudi krava.
Kmet, čigar osnovno preživetje njega in njegove družine je povsem vezano na to kravo, prosi ljudi naj mu pomagajo, toda slednji niso nič kaj navdušeni nad to idejo in želijo le čimprej oditi, vsak po svojih opravkih. Krava pa brez sodelovanja vseh prisotnih očitno ne bo preživela.
Zgodba (A)torzije je dovolj zanimiva že sama po sebi, saj prikazuje vse trpljenje in ponižanje, ki so ga morali trpeti nedolžni ljudje, razpeti v političnih in vojnih igricah bolnih politkov, ki so sanjali etnično "čiste" velike države.
A hkrati se nam kot na pladnju ponuja še en bolj simboličen podton zgodbe in sicer že vzamemo, da je krava simbol za Bosno. Vsak trenutek bo iz starega (Jugoslavije) ustvarjeno novo življenje (svobodna Bosna), toda krutost vojne (ekplozije granat) povzročijo torzijo, zaradi katere lahko umre tako novo, kot tudi staro.
Kaj pa med tem počnejo ljudje? Prepirajo se, govorijo eden čez drugega, želijo nadaljevati vsak svojo pot, nihče pa ni zares pripravljen pomagati rešiti novo življenje. Šele ko vidijo, da je stvar skrajno resna in da brez njihovega sodelovanja ne bo možnosti za preživetje, se poenotijo ter skupaj poskušajo rešiti, kar se rešiti da.
Toda, mar ni takrat že prepozno? Morda bodo res rešili novo življenje, toda če bo na njihovi vesti ležala smrt vsega, kar so prej poznali, bo težko vzgojiti novo v nekaj boljšega.
Tu pa pride eden odločilnih momentov filma, ko v prostor spustijo popadljive pse (vojno). Sedaj se namreč pokaže pravi instinkt vsega živega (med drugim tudi ljudi), da je potrebno zaščititi tistega, ki se še ne more braniti, to pa da novih moči tudi tistim, ki so že na smrtni postelji.
In tako je (A)torzija lahko zelo primerna alegorija za celotno kompleksnost balkanskih vojn, kjer je bil glavni problem predvsem v tem, da nihče ni hotel pomisliti na prihodnost in kako bo sploh mogoče živeti v državi (ali državah), kjer so nasilje, razprtije in kronično pomanjkanje razumevanja, uničili vse plati morale, etičnosti in duševnosti vsakdanjega človeka.
A tudi če na film ne gledamo tako simbolično, je pred nami še vedno ganljiva zgodba, kjer se zdi, kot da se je kruti čas vojne za trenutek ustavil in tako omogočil reševanje življenja navadne živali, kar je združilo ljudi na še bolj osebni in čustveni ravni.
29. februarja bom vsekakor stiskal pesti, da (A)torzija konča svoj veliki pohod z zlatim kipcom ameriške filmske akademije.
*(A)torzija, kratki film, drama (režija: Stefan Arsenijević, scenarij: Abdulah Sidran, igrajo: Davor Janjič, Admir Glamočak, Emina Muftič, Mirjana Šajinovič, Elmedin Leleta, Brane Grubar, Branko Ličen, Matija Bulatovič idr.)
Ocena: v stiski spoznaš prijatelja (9/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
