Ste se že kdaj vprašali, kaj vam ljubezen zares pomeni. Za nekatere je to le beseda, za druge najlepše in najbolj intenzivno čustvo, spet za tretje nekaj usodnega in pogubnega hkrati. Kajti ljubezen nima vedno zgolj prijaznega obraza. Nekateri ljudje znajo ljubezen namreč izkoristiti v svoje namene in z njo držijo v šahu tistega, ki preveč naivno verjame vanjo.
Tak manipulator z ljubeznijo je Leopold (Bernard Giraudeau), ki s svojim šarmom in uglajenostjo nima težav zapeljati, tako ženske, kot tudi moške, njegova edina slabost je, da je smrtni sovražnik monotonosti in se zato zelo hitro naveliča svojih partnerjev.
Tako se zgodi tudi s sanjačem Franzem (Malik Zidi), ki je sprva precej sumničav nad homoerotično zvezo s starejšim moškim, kasneje pa se povsem preda Leopoldu, tako telesno, kot tudi duševno. V bistvu postane nekakšen suženj, ki svojemu "gospodarju" izpolni vsako željo, za nagrado pa dobi zgolj godrnanje in obtožbe.
Stvar pa se zaplete, ko na obisk prideta bivši dekleti obeh moških. Na svojo veliko grozo Franz uvidi, da tudi njegovo bivše dekle podlega Leopoldovi karizmi, medtem ko Leopoldovo bivše dekle kljub mnogim letom ločitve še vedno hrepeni po njem.
Za površne gledalce se bo film morda zdel nekoliko preveč direkten in morda se bo kdo počutil celo užaljenega, ob nesramežljivih erotičnih kadrih in prikazu ljubljenja dveh moških. Toda zgodba prav zaradi svoje neposrednosti dobi nek smisel in izredno dobro prikaže odnos ljudi do ljubezni v modernem času, ko se romantika, razumevanje in predanost štejejo za zastarele ter preživete, medtem ko ljubezen vse bolj postaja sinonim za seksualnost brez čustev ali obveze.
Morda se bo kdo obregnil tudi ob homoseksualno naravo glavnih moških likov, a ravno v tem tiči neko veliko spoznanje. Namreč, da se take zgodbe ne dogajajo zgolj med homoseksualci, temveč jih lahko zlahka prenesemo na katerikoli par, ne glede na spol partnerjev. Še več, film prikaže homoseksualnost kot nekaj povsem naravnega, nekaj kar je za analizo čustev še celo bolj primerno, kot pa "normalen" odnos med žensko in moškim.
Še najbolj zanimiv je lik Franza, ki se zaradi Leopoldoveg nesramnega obnašanja, iz naivnega mladeniča vse bolj spreminja v zagrenjenega čustvenega otopeleža in je v bistvu vse bolj podoben Leopoldu. Vse dokler ne spozna Leopoldovega bivšega dekleta in ob njeni zgodbi uvidi, kako strašno orožje je lahko ljubezen v roki nekoga, ki jo zna brez moralnih zadržkov izkoristiti. In tako na koncu spoznamo, da včasih niti ni razlike med smrtjo in ljubeznijo. kajti včasih je tudi ljubezen lahko enaka čustveni smrti.
Izredno posrečen in simbolno dovršen je tudi prostor dogajanja filma, ki je omejen zgolj na Leopoldovo stanovanje. Stanovanje, ki za vse, ki vstopijo vanj, postane čustvena kletke iz katere ne morejo več uiti, razen v trpljenje ali smrt, kot je dobro nakazano s simbolom odpiranja okna v zadnjem kadru filma.
Tudi igralska zasedba je minizirana na zgolj štiri like, a kot se izkaže, za kaj več v filmu niti ni prostora, še manj pa potrebe. Poleg obeh moških igralcev velja pohvalitit tudi mlado Ludivine Sagnier, ki je očitno postala prava varovanka režiserja Ozona, saj je nastopila tako v njegovih 8-ih ženskah (tudi v tem filmu se najde sled musicla), kot tudi v filmu Swimming Pool, ki bo na moje osebno začudenje (v pozitivnem smislu seveda) v bližnji prihodnosti prav tako našel pot v naše kinematografe. Dobro se je odrezala tudi Anna Thomson, še posebej če upoštevamo kako bizarna je njena vloga v filmu.
Hladne kaplje na vroče kamne je še en izreden film Françoisa Ozona, ki s kombinacijo rahločutnosti, romantike ter humorja na eni strani in seksualnosti, zamorjenosti ter tragičnosti na drugi, ustvari neverjetno psihološko študijo modernega človeka in ga praktično sleče do obisti.
Na vsakem gledalcu posebej pa je vprašanje, če bo prenesel tak pogled, ki večinoma ne ostane zgolj na filmskih likih, temveč se spretno prenese tudi na vsakega izmed nas. Obvezen ogled za vse ljubitelje fancoskega filma.
*Hladne kaplje na vroče kamne, erotična tragi-komična drama (režija: François Ozon, scenarij: François Ozon po drami Rainerja Wernerja Fassbinderja, igrajo: Bernard Giraudeau, Malik Zidi, Anna Thomson, Ludivine Sagnier, distibucija: distribucija Kinoteka)
Ocena: ljubezen kot smrtonosno orožje (9/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
