Včasih se zgodi, da ljubezen prestopi meje razumnega in takrat se v človeku prebudi neka nerazložljiva strast. Seveda to ni vedno nekaj negativnega, prav nasprotno, lahko bi rekli, da je osnovna sestavina in morda celo predpogoj, za tisto res pravo ljubezen, tudi nekaj strasti, težave pa lahko nastopijo, ko nam strast povsem zamegli logično presojo in nas popelje preko meja sprejemljivega. Tokrat se strasti predaja Meg Ryan v zanjo nekoliko netipičnem filmu Na robu strasti.
Frannie (Meg Ryan) je samosvoja a precej osamljena učiteljica angleščine in literature, ki kaže posebno zanimanje za naključne besede in stavke o ljubezni ter strasti, ki jih srečuje v vsakdanjem življenju. Njena edina prava prijateljica je njena polsestra (Jennifer Jason Leigh), ki v svojem življenju prav tako še ni našla prave ljubezni.
Nekega dne pa Frannie spozna detektiva Malloya (Mark Ruffalo), ki raziskuje serijo krutih umorov v njeni soseski. Njun odnos kmalu preraste platonične okvirje in spustita se v divje romantično-erotično razmerje.
A kruti umori se še kar vrstijo in Frannie se zazdi, da je storilec morda nekdo, ki ga pozna in tako najprej osumi svojega bivšega in zelo impulzivnega fanta, nato svojega temnopoltega študenta, ki se v svojih pisanjih ukvarja s študijem bivšega množičnega morilca, ali pa je morilec nemara kar detektiv, s katerim se pravkar videva?
Ko morilec udari povsem v njeni bližini, se zave, da je ona verjetno naslednja na seznamu, a na žalost ne ve, komu lahko sploh še zaupa.
Na robu strasti je žanrsko zelo dodelan film, tako kar se tiče nizanja erotičnih prizorov, ki so dokaj intimni, pa vendar dovolj izzivalni, presenetljivo dodelana in napeta pa je tudi sama zgodba, ter vrhunec spoznanja, kdo je pravi morilec.
Morda še bolj drzna pa je izbira glavne igralke, saj se Meg Ryan zaradi simpatičnega nasmeška drži etiketa zvezdnice romantičnih komedij. Tako je v začetku tega filma tudi nekoliko težko sprejeti njeno vlogo, a do konca filma Meg s svojo igro vsekakor prepriča, a kljub temu se zdi, da je to bolj neke vrste eksperiment, sicer zelo uspešen, a po vsej verjetnosti ne prav dolgo trajajoč.
Odlično se izkaže tudi Mark Ruffalo, ki je prava kombinacija šarma ter skrivnosti in pri katerem se zdi, da nikoli nima na mizi položenih vseh kart.
Posrečena je tudi igra Jennifer Jason Leigh, v vlogi malce zmedene in mestoma histerične ženske, ki enkrat deluje skrajno optimistično, spet drugič povsem zamorjeno in depresivno.
Dodatno napetost in zmešnjavo v igro prinese Kevin Bacon v vlogi nervoznega in potencialno nasilnega glavnega osumljenca za umore (vsaj iz gledalčeve perspektive).
Edino kar pa filmu zares primanjkuje je tista povsem izvirna in neponarejena strast. Sicer je res, da ima tudi strast več obrazov in da recimo strast pri erotiki ni samo trganje oblek drug drugega in nekontroliran seks, pa vendar se zdi, da med glavnima junakoma filma ni neke usodne strasti.
Tako bi vsekakor bolj težko trdili, da je Frannie žrtev strasti, prej neke prav bolestne odvisnosti od stalne nevarnosti in želje po vedno prisotnem strahu pred nepoznanim. Dobro, tudi to je morda neke vrste strast, pa vendar ne povsem tista, kot jo (morda?) pričakujemo pred ogledom filma.
Na robu strasti je po svoji formi zelo intenziven in posrečen film, ki pa, zaradi svoje specifičnosti in hkrati pomanjkanja nekega presežka te specifičnosti, verjetno ne bo postal ravno filmska klasika, je pa povsem prijetno filmsko doživetje za nekoga, ki ne izbere filma povsem na slepo, temveč vsaj približno ve, kaj bo gledal (in mu je tak žanr filma tudi na splošno všeč).
*Na robu strasti - In the Cut, erotični triler (režija: Jane Campion, scenarij: Jane Campion, Susanna Moore, igrajo: Meg Ryan, Mark Ruffalo, Jennifer Jason Leigh, Kevin Bacon, Nick Damici, Sharrieff Pugh, Michael Nuccio, Alison Nega, Dominick Aries, Susan Gardner, Heather Litteer idr., trajanje: 120 minut, distribucija: Continenal Film)
Ocena: strast nam je vsem v pogubo (7/10)
