Kaj je ljubezen? Je to zgolj nek kemičen proces v našem telesu, psihološka navezanost na bližnjo osebo, ali pa neka globlja, že vnaprej usojena spiritualna povezava? Morda pa je ljubezen tudi nekaj čisto spontanega in trenutnega, brez globljega premisleka. Je taka ljubezen kaj manj vredna? Petek zvečer nas poskuša prepričati v nasprotno.
Laure (Valerie Lemercier) se pripravlja na selitev. Odšla bo k svojemu fantu in sedaj pospravlja svoje staro stanovanje. Pospravi še zadnje kose pohištva in obleke, se še enkrat uleže na posteljo in še zadnjič okopa v kadi.
Vsak odhod je težak, ta pa za Laure predstavlja povsem novo poglavje v njenem življenju. Ko se počasi le odpelje, se kmalu znajde v prometnem zamašku. Zaradi stavke je promet povsem ohromljen in Laure prične premišljevati, kako bi si krajšala čas.
Opazuje ljudi okrog sebe. Vsi so v nekem gibanju in netrpnem čakanju. Vsi bi radi končno odšli po svojih opravkih in nihče se ne zmeni drug za drugega.
Kar naenkrat pa na ulici zagleda moškega (Vincent Lindon), ki tako kot ona sama, preprosto stoji in opazuje dogajanje okrog sebe. Ko jo opazi tudi on, jo prosi če lahko prisede.
Ko tako skupaj čakata, se med njima brez besed prične ustvarjati neko silovito razmerje čustev. Kmalu se znajdeta v bližnjem motelu,kjer preživita strastno noč, brez težkih misli na jutro in naslednji dan, ko ne bo nič več tako, kot na ta petkov večer.
Petek zvečer je zelo intimen film, pa niti ne toliko zaradi vročih posteljnih prizorov, temveč predvsem zato, ker povsem razgali čustva glavnih likov, čeprav le za trenutek enega večera.
Verjetno se bo marsikdo vprašal, zakaj se Laure na predvečer začetka skupnega življenja s svojim fantom odloči za tako dejanje? Ena najbolj očitnih razlag je zagotovo ta, da jo je strah te spremembe, kot je vsakega izmed nas strah pred nečem novim in nepoznanim.
Kaj bi se zgodilo, če se ne bi znašla v prometnem zamašku? Odšla bi na večerjo k prijateljici, nato pa k svojemu fantu. A ta njen načrt se ustavi in prične premišljevati, če je to res tisto, kar si želi.
Vsakdo je že kdaj prišel v dvome in v takih primerih ponavadi vedno pohitimo, da se znebimo slabega občutka. Laure pa te možnosti nima. Obstala je v kaosu svojih občutkov in sedaj ne more ne nazaj ne naprej, temveč lahko le opazuje druge ljudi.
Takrat zagleda neznanca, ki pritegne njeno pozornost. Za trenutek on prevzame krmilo njenega življenja (simbolno se on usede za krmilo vozila). Laureino življenje spet drvi naprej, divje, kaotično in panično, a ona tega ne želi. Hoče se ustaviti in dokončno premisliti, kaj želi.
Sledeča romanca je zgolj logično nadaljevanje njenih misli, ki ji pravijo, da še ni pripravljena nadaljevati z novim življenjem, a kljub temu potrebuje ljubezen.
Njuna motelska seansa tako ni nekaj grdega, umazanega ali prešuštnega, temveč je to zgolj zlitje dveh duš v eno celoto, brez razmišljanja in logike, kajti v ljubezni je težko in morda celo nevarno iskati ti dve reči.
A vendar se oba zavedata, da sta kljub globoki trenutni intimnosti še vedno popolna neznanca in da jima je zato na voljo zgolj ena noč, potem pa se bosta morala raziti. Toda, mar ni že ena noč dovolj? Če so občutki res pristni in globoki, potem je že en sam trenutek take sreče vreden več kot tisoč utrinkov vsakdanjika.
Tisto, kar naredi film zares prepričljiv pa sta vsekakor glavna igralca, ki v začetku sicer delujeta nekoliko monotono in melanholično, toda skupaj znata ujeti ter prikazati pravo mero strasti in privlačnosti.
Petek zvečer je film, ki v celoti gledano še najbolj spominja na dramo, a jo zaradi pristnih občutkov zlahka uvrstimo tudi med romance. Seveda pa je od vsakega gledalca posebej odvisno, če bo razmerje glavnih junakov razumel kot nekaj lepega in naravnega, ali pa nekaj nedopustnega in nepoštenega.
Vsakdo ima namreč svoj pogled na ljubezen in nepravično bi bilo nekomu vsiljevati svoja merila, kdo lahko koga ljubi in kdo se lahko poroči, kot se to sedaj dogaja v Ameriki. A to je že druga zgodba.
Petek zvečer je zgodba o ljubezni, ki se konča prav tako hitro, kot se je začela, vse drugo pa so detajli, ki jih ni potrebno razumeti, temveč jih je treba začutiti.
*Petek zvečer, erotična drama (režija: Claire Denis, scenarij: Claire Denis po romanu Emmanuele Bernheim, igrajo: Valerie Lemercier, Vincent Lindon, Helene de Saint-Pere, Helene Fillieres, Florence Loiret-Caille, Gregoire Colin idr., distribucija: Distribucija Kinoteka)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
Ocena: ko besede niso več potrebne (8/10)
