Vsak človek se po svoje trudi biti dober in še celo najbolj zlobni ljudje sami zase verjetno verjamejo, da delajo nekaj dobrega. Človeštvo torej že vse od svojega nastanka bije večni boj med dobrim ter slabim, kaj pa se lahko zgodi, če bi naenkrat prevladalo zgolj dobro, lahko vidimo v kratkem filmu Piccolo Willy - Sirota s čudežnim glasom, ki se v Kinodvoru vrti pred francoskim celovečercem Kako sem ubil svojega očeta.
Piccolo Willy je sirota, toda hkrati tudi poosebljenje vsega dobrega. Njegova prav velika posebnost pa je, da se vsakdo, kogar se dotakne, spremeni v njegovo enako sliko, torej v majhnega otroka, polnega dobrote.
Toda edino en človek ve, kaj se v resnici dogaja in se tako pripravi na boj, vprašanje pa je, če bo to dovolj.
Piccolo Willy - Sirota s čudežnim glasom je precej nevsakdanji film, ki pa kljub svoji bizarnosti zanimivo prikaže, kako se lahko človeško stremenje po ultimativni dobroti spremeni v nočno moro.
Ideja, da se je potrebno bati tudi dobrega in ne zgolj slabega je sicer na prvi pogled nadvse čudna, a dobi svoj smisel, če malce pogledamo v realno življenje, kjer kar mrgoli fanatikov, ki želijo svoj življenjski stil (ki naj bi ponazarjal ultimativno dobro) vsiliti vsem drugim ljudem.
Toda mar ni vsiljevanje tujih idealov, četudi dobrih in želja po izoblikovanju ljudi zgolj po svoji podobi, prav tako nesmiselno in izprijeno, kot je zloba sama?
Človeštvo in nasploh vsa narava sta namreč zasnovana na različnosti, kajti le različnost omogoča evolucijo, zato je tudi raznolikost med ljudmi ena naših največjih prednosti in vrednot, kar pa nekateri na žalost smatrajo zgolj kot kaos in grožnjo svojemu lastnemu obstoju.
Tako potem vidimo razne svetovne politike, ki se (prikrito) proglašajo za božje odposlance in skušajo svoje ideale prenesti na vse ljudi tega sveta, če ne zlepa, pa zgrda.
In kdo potem izpade kot negativec? Tisti, ki se temu upre in na terorističen način začne nasprotovati unifikaciji človeške rase. Seveda ne bi bilo prav opravičevati takih metod, a hkrati se je vendarle potrebno vprašati, zakaj je do tega sploh prišlo.
Človek v svoji osnovi vendar ni (več) divja zver, ki bi strmela zgolj po sadističnem pobijanju drugih ljudi, lahko pa seveda taka zver postane, vendar vedno z nekim razlogom.
Miha Mazzini je tako ustvaril film, ki je na prvi pogled kar nekoliko komično absurden, a je zelo zanimiv po simbolični strani, seveda pa gledalec nikoli ni povsem prepričan, kaj je bilo pravzaprav tisto, kar je avtor zares mislil, ob ustvarjanju filma, a morda je prav to ena največjih zanimivosti filma.
Omeniti velja še satiro, ko je v začetku omenjen film Sladke sanje, za katerega je Mazzini napisal scenarij in je v posmeh vsem čistunom označen za porno film.
Piccolo Willy - Sirota s čudežnim glasom je tako izredno neobičajen film, kar pa tako ali tako sovpada z vsebino, ki nam hoče povedati, da neobičajno in drugačno, ni nujno tudi slabo.
Sicer pa se lahko na koncu filma vprašamo, če bi res želeli živeti v svetu, kjer bi si bili vsi podobni, kjer bi vsi mislili isto in kjer bi vsi govorili isto? To bi bila šele prava grozljivka!
*Piccolo Willy - Sirota s čudežnim glasom, kratki srhljivi musical (režija in scenarij: Miha Mazzini, igrajo: Samo Kozlevčar, Boris Mihalj, Alenka Bičič, Jani Sever, Meta Vranič, Veronika Drolc, Steven Osterc, Tina Hudnik, Luka Čadež, Đorđe Savić, Eldin Žerić, Kaja Jamnik, Zdravko Duša, Sonja Pavčič, Alja Mazzini, Aljaž Mezeg, Peter Kotarac, Patrizia Zonta Rajh, Jan Šinkovec, Luka Mesec, Miloš Milinovič, Lana Mazzini, Maj Mlakar, Klemen Šimonka, Robert Jujič, Luka Mesec, Ana Malin, Neža Lesar, Mateja Jaklič, Maja Zajec, Julijan Miller, Timi Dolščak, Luka Svet, Pia Rob, Robin Rob, Taja Hodak Žabkar idr., trajanje: 12 minut, distribucija: Distribucija Kinoteka)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
Ocena: vsake dobre stvari je enkrat dovolj (7/10)
