Božič je zagotovo eden najlepših časov v letu, pa ne zgolj zaradi daril, počitnic in bolj ali manj divjih praznovanj, temveč predvsem zato, ker v človeška srca vsaj za nekaj trenutkov prinese srečo, brezskrbnost in dobre namene, torej dobrine, ki so v sodobnem svetu, ki ga poganjata in hkrati izrabljata, zgolj čas in denar, vse bolj redke. In čeprav odrasli nimajo več časa za drobne užitke življenja, je potrebno vsaj otrokom omogočiti, ali pa vsaj dovoliti, da odraščajo brez prevelikih skrbi, in da se lahko kadarkoli vkrcajo na Polarni vlak in odpotujejo onstran domišljije.
Nek zvedavi deček (glas Josha Hutchersona) se nahaja prav v letih, ko pričenja dvomiti v pravljice, toda vseeno še želi verjeti v Božička. Tako na nek božični večer tiho leži v svoji postelji in napeto posluša, če bo zaslišal zvončkljanje kraguljčkov na Božičkovih saneh.
Na njegovo veliko presenečenje pa z velikim ropotom in glasnim piskanjem v njegovo ulico prisopiha velika lokomotiva. Deček odide na ulico, kjer ga sprevodnik (glas Toma Hanksa) pozove, naj se vkrca in s Polarnim vlakom odide na severni pol k Božičku.
Po kratkem premisleku se deček vendarle odloči odpotovati in tako se znajde na vlaku, skupaj z drugimi otroki, med katerimi kmalu najde odločno prijateljico. Po začetnih težavah z vstopnicami in plahim fantkom, ki ga vlak pobere kot zadnjega, druščina veselo drvi proti cilju, toda kmalu se prične velika avantura, ko mora vlak prečkati zaledenelo jezero in nevarne tunele pod goro.
Deček na vlaku spozna tudi skrivnostnega brezdomca, za katerega ni povsem prepričan, če mu želi pomagati ali pa zgolj prestrašiti. Ko naposled le prispejo na severni pol, se deček in njegovi prijatelji znova izgubijo v čudežnih tovarnah igrač, čas sprejema na glavnem trgu pa se vse bolj bliža in deček je odločen, da ne bo zamudil srečanja z Božičkom in se tako prepričal, če dobri mož res obstaja.
Božični filmi so v sodobni filmski industriji že povsem vsakdanji pojav in pravzaprav bi se zdelo, da je nekaj hudo narobe, če ob koncu leta v kinodvorane ne bi prišel kakšen film z dedkom v rdečem, v glavni vlogi.
Pri Polarnem vlaku sta moči združila režiser Robert Zameckis in igralec Tom Hanks, osnova za zgodbo pa je služila razmeroma enostavna zgodba Chrisa Van Allsburga o otroškem odraščanju, ki je na eni strani soočeno s številnimi življenjskimi preizkušnjami, a po drugi strani skuša ohranjati vero v čarobnost in splošno dobro tega sveta.
Toda kljub obrabljeni temi, se v zgodbi najdejo številne nove zanimive dileme in nauki, predvsem kar se tiče razlik med otroki in njihovim različnim dojemanjem sveta in posledičnim drugačnim ravnanjem.
Za dodaten srž in filmski presežek poskrbi predvsem osupljiva animacija, ob kateri se v nekaterih kadrih lahko že resno vprašamo, kako daleč je sploh še do trenutka, ko se ne bo več dalo ločiti med resničnimi in animiranimi liki.
Ob prelomu 20. stoletja so računalniki že podrli navidezne meje zmožnega in tako lahko ustvarijo povsem umetno, pa vendar na prvi pogled resnično okolje, le še ljudje in predvsem naše kompleksno premikanje daje animatorjem nekaj preglavic.
Tako ima tudi Polarni vlak še nekaj značilnih animacijskih pomanjkljivosti, predvsem kar se tiče obrazne mimike, ki je tehnologija zajemanja gibov, pri kateri se s senzorji registrira premikanje resničnih igralcev in nato prenese v računalnik, še ne more dovolj natančno posneti.
Zdi se tudi, da nekaj upočasnjenih kadrov ne gre predpisati zgolj žanru filma, temveč sami kompleksnosti animacije, vendar kot že rečeno, v takem (čarobnem) filmu to ne moti preveč.
Polarnemu vlaku se tudi pozna, da je bil narejen za hkratno uporabo v tridimenzionalnih kinih, saj vključuje številne sekvence hitrega čelnega premikanja, kar ima seveda svoj smisel predvsem če predmeti, ki se približujejo, izstopijo iz platna, v navadnih kinih pa ti kadri zaradi pretirane dolžine preveč prekinjajo rdečo nit zgodbe.
Omeniti velja tudi prijazno glasbo, ki ni preveč vsiljiva in se lepo poda k filmu, četudi ne bi bilo nič narobe, če bi bila za odtenek bolj izrazita.
Polarni vlak je tipičen žanrski izdelek, ki bo navdušil predvsem vse mlade (po letih in po srcu) in ki še enkrat več potrdi dejstvo, da je čarobnost sveta odvisna predvsem od tega, kdo ga opazuje, oziroma v tem primeru posluša.
Včasih je namreč potrebno verjeti v nekaj lepega, četudi nam razum govori drugače, kajti glavno je, da v srcu čutimo, da je to zares tisto, kar nas osrečuje in daje smisel našemu življenju.
*Polarni vlak - The Polar Express, animirana družinska pustolovščina (režija: Robert Zemeckis, scenarij: Robert Zemeckis, William Broyles Jr., po zgodbi Chrisa Van Allsburga, glasovi: Tom Hanks, Leslie Harter Zemeckis, Eddie Deezen, Josh Hutcherson, Chantel Valdivieso, Nona M. Gaye, Peter Scolari, Brendan King, Andy Pellick, Chris Coppola, Michael Jeter Hayden idr., trajanje: 99 minut, distribucija: Ljubljanski kinematografi)
Ocena: čarobni kraguljčki (8/10)
