Max (Jamie Foxx) je umirjen in natančen taksist, ki do potankosti pozna vse ulice, semaforje in časovne razdalje med kraji. Že od nekdaj sanja o svojem zasebnem taksi podjetju, kjer bo strankam ponudil prvovrsten prevoz, toda zaenkrat je vse ostalo zgolj pri načrtih.
Nekega večera pa v njegov taksi vstopi skrivnostni Vince (Tom Cruise), ki mu ponudi zajetno vsoto denarja, če ga bo do sončnega vzhoda pripeljal na pet različnih lokacij po mestu.
Max po rahlem oklevanju pristane, toda že ob prvem postanku se izkaže, da je naredil posel s hudičem, saj se Vince razkrije kot poklicni morilec, ki namerava v mestu ubiti 5 ljudi.
Max tako nima izbire, kot da uboga navodila nenavadne stranke, splet nenavadnih okoliščin pa pripelje do tega, da se morilec in taksist zbližata precej bolj, kot pa bi si en ali drugi želel. Za petami jima sledi tudi policija, ki je odkrila, da nekdo mori priče pomembnega sodnega procesa, toda prvi osumljenec je prav nesrečni Max.
Slednji skuša na vse načine ovirati Vinca, a se s tem zapleta vse globlje v mrežo spletk in prevar, kmalu pa ugotovi, da bo moral dokončno vzeti pravico v svoje roke, če bo želel preprečiti, da mu Vince odvzame vsako upanje na boljšo prihodnost.
Stranski učinki je vizualno zelo dovršen triler, ki ne temelji zgolj na akciji, temveč na poglobljeni študiji glavnih likov ter ustvarjanju sila učinkovite atmosfere.
Tako imamo na eni strani morilca Vinca, pri katerem lahko res začutimo neko sovraštvo ali pa vsaj prezir in razočaranje nad človeštvom ter družbo. Na drugi strani je taksist Max, ki je po eni strani izjemno natančen, po drugi strani pa je popoln sanjač, ki že 10 let vozi taksi, a to še vedno jemlje zgolj kot začasno službo.
Kljub moralni razliki oba lika druži neka osamljenost ali pa vsaj izoliranost od človeške družbe. Kot dva volkova samotarja, eden ujet v svojem svetu zaničevanja vseh etičnih vrednot in popolnega nespoštovanja človeškega življenja, drugi nezmožen narediti prvega koraka k spremembi svoje usode.
In tako nas film spretno vodi do točno tistega, kar se mora zgoditi, namreč da Vince konča tako, kot je živel, torej izoliran, osamljen, pozabljen in neopažen, Max pa se mora premakniti iz mrtvega teka in prenehati sanjariti o tropskem otočku.
Konec filma tako ni neko veliko presenečenje, je pa zato simbolno toliko bolj zgovoren, drobni nepričakovani momenti pa se zgodijo že med samim filmom in tako zelo posrečeno narekujejo ritem filma.
Miselnost in splošno psiho glavnih likov zelo dobro prikaže tudi atmosfera, stalno nekoliko melanholična, temačna, brez nekega veselja ali perspektive, kot da bi človek zamudil zadnjo postajo na vlaku svojega življenja.
Presenetljivo dobra je tudi igralska izbira in izvedba, saj je Tom Cruise končno dokazal, da zna ustvariti zelo poglobljen lik (pri čemer so ga do sedaj večinoma ustavljale predvsem preobteženosti filmov z zgodbami), podobno posrečen pa je tudi Jamie Foxx, četudi je slednjemu v primerjavi s Cruisom vsiljena nekoliko inferiorna vloga.
Stranski učinki je film, kjer za razumevanje, v nasprotju s pričakovanji glede na žanr, niso toliko pomembne oči, temveč predvsem psihična zmožnost gledalca poistovetenja z glavnima likoma, ki sta na nek način tudi simbola za apatičnost, razočaranje in brezciljnost sodobne družbe.
*Stranski učinki - Collateral, akcijski triler (režija: Michael Mann, senarij: Stuart Beattie, igrajo: Tom Cruise, Jamie Foxx, Jada Pinket Smith, Mark Ruffalo, Peter Berg, Bruce McGill, Irma P. Hall, Barry Shabaka Henley, Richard T. Jones, Klea Scott, Bodhi Elfman, Debi Mazar, Javier Bardem, Emilio Rivera, Jamie McBride idr., trajanje: 120 minut, distribucija: Karantanija Cinemas)
Ocena: volkova samotarja (8/10)
