O čem je govoril zadnji srbski film, ki ste si ga ogledali? Če je bil narejen v zadnji desetih letih, potem skoraj zagotovo o vojnih grozotah in krivicah, ter o povojni bedi in socialni degradaciji srbskega naroda. Saj ne, da bi bilo s takimi filmi kaj narobe, a taka monotonost srbske filmske industrije je bila že kar malce strašljiva. Zona Zamfirova pa je svež veter za srbski film, saj ne temelji na prikazovanju krivic in sramot, temveč je naravnana povsem pozitivno in optimistično.
Kaj pa pravzaprav je Zona Zamfirova? Po svoji umeščenosti v čas je zgodovinski film, glavni liki ji dajejo pridih pravljične romantične zgodbe s prav takim naukom, dialogi in dogajanja pa so naravnani nekoliko bolj v komično smer. Zona Zamfirova je torej nekakšno srbsko ljudsko izročilo, kjer pravzaprav ne moremo vedeti, kaj se je v resnici zgodilo in kaj so si, v želji po čimbolj zanimivi zgodbi, izmislili ter dodali ljudje. A verjetno lahko rečemo, da so se take stvari res dogajale (in se še vedno dogajajo), le da so nekoliko olepšane in nekoliko prirejene v bolj literarni (oziroma filmski) jezik.
O čem zgodba pravzaprav govori? O mladem, precej uživaškem, a tudi zelo ambicioznem zlatarju, ki se zaljubi v najmlajšo hčerko(ki ji je mladec tudi všeč) velikega veleposestnika in trgovca, ki pa bolj kot na ljubezen prisega na stan in ugled in zato punčice svojega očesa ne namerava predati kar komurkoli.
A to ni še ena zgodba o Romeu in Jiliji, kajti med zaljubljencema ne stojijo le družbene norme in starševske prepreke. Tudi sama sta namreč precej ponosna in temperamentna, tako da njuna ljubezen ni zgolj večno koprnenje drug po drugem, temveč bolj spominja na ljubezenske (pre)domislice Jane Austen, npr. Pride and prejudice (Prevzetnost in pristranost).
Mane in Zona sta namreč našla tisto najbolj usodno pot ljubezni, kjer nobeden noče direktno priznati svoje ljubezni do drugega, temveč s svojim obotavljanjem in dvoumnim obnašanjem svojo simpatijo kvečjemu spravlja v obup in velike dvome. Ko pa na ogenj dolijemo še dodatnega olja, v obliki gobezdavih tet, trmastih očetov ter drugih ljubosumnih moških je mera polna.
Seveda pa vse to ne bi bilo možno brez prave južnjaške miselnosti in njihovega vedno nekoliko zafrkanstkega tona govora, ko pravzaprav nikoli ne veš, kdaj mislijo resno in kdaj je vse zgolj šala oziroma spletka.
Izredno zanimiva tema, ki jo film zelo dobro pokaže, pa je vprašanje govoric in razširjanja laži. V človeški zgodovini je bilo namreč že od nekdaj zelo "moderno", da si nekoga prizadel z razširjanjem laži, ki so negativno vplivale na njegov ugled. Razlogov zakaj se to dogaja je seveda več: od pomanjkanja pravih argumentov, želje po naganjanju, želje po maščevanju, pa do čiste zlobe. A eno je v končni fazi zagotovo: govorica ne prizadane le osebe, ki ji je namenjena, temveč zelo veliko število ljudi, nenazadnje tudi tistega, ki si jo je izmislil.
V takem zgodovinskem filmu moramo govorico seveda razumeti iz nekoliko drugačnega (še bolj uničujočega) konteksta, a tudi v sedanjosti se še vedno veliko ljudi poslužuje razširjanja laži o njihovih nasprotnikih. In kako se lahko proti temu borimo. Preprosto! Samo odločiti se morate, da govorici ne boste verjeli, temveč da se boste sami prepričali, kaj je resnica in kaj laž.
Pohvaliti velja izredno simpatičnega glavnega igralca Vojina ?etkovića, ter njegovo lepšo (filmsko) polovico Katarino Radivojević, ki res lahko zmeša glavo vsakemu moškemu (tudi nesrbskemu).
Edino, kar v filmu morda malce moti, je nekoliko minimizirana scenografija, ki ne preseže okvirov Zonine domačije in glavne ulice, a je kljub vsemu v detajlih dobro izdelana, malce nerazumljiv in razvlečen začetek, ki pa za samo razumevanje zgodbe niti ni tako zelo nujen, ter rahla podzavestna prisotnost srbskega patriotizma, katerega zaznava pa seveda zavisi predvsem od gledalčeve interpretacije določenih izrazov in besed.
Zona Zamfirova ponuja tisto, kar je v Srbiji najlepšega: samosvojo in za nas nekoliko eksotično kulturo, srbsko narodno glasbo prepleteno z modernimi ritmi (vendar ne turbo-folk), odličen zgodovinski prikaz takratnih "happeningov" (kot je bil npr. sprehod čez ulico z ugledno lepotico, godno za možitev) in seveda temnolase in temnooke mladenke vredne vsakega greha. Vsekakor vredno ogleda.
Zona Zamfirova, romantična komedija (režija: Zdravko Sotra, scenarij: Zdravko Sotra, Stevan Sremac, igrajo: Vojin ?etković, Katarina Radivojević, Dragan Nikolić, Milena Dravić, Radmila Živković, Nikola Đuricko, disribucija: Karantanija Cinemas)
Ocena: druga plat Srbije (8/10)
