Kanadski veteran Bryan Adams je v teh dneh izdal svoj štirinajsti album Room Service, ki ga je snemal na svoji zadnji turneji, v sklopu katere je obiskal tudi Ljubljano in zato ni nič presenetljivega, da je bilo nekaj kitar in spremljevalnih vokalov posnetih v Hali Tivoli in Hotelu Lev v Ljubljani.
Bryan Adams je svojo kariero začel v drugi polovici sedemdesetih, ko je v rodni Kanadi nastopal s skupinami Shock, Sweeney Todd (s katero so izdali tudi ploščo), nato je sodeloval z lokalnimi glasbeniki in leta 1980 izdal prvenec Bryan Adams.
Prvi uspehi zanj so prišli leta 1982 z uspešnico Cuts like a knife, leto kasneje Heaven, vseskozi pa je neumorno nastopal in svoje pesmi predstavljal v živo po celem svetu. Nastopil je na Live Aid koncertu 1985 in z vsako ploščo poskrbel za kakšno uspešnico.
No, zares cel svet je zanj zvedel leta 1991, ko je na filmska platna prišla uspešnica Robin Hood - Princ tatov, iz zvočnikov pa glavna glasbena tema filma (Everything I do) I do it for you in od tu naprej je vse dobro znana zgodovina.
V zadnjih nekaj letih je Bryan Adams ustvarjal nekoliko bolj pop glasbo, z baladami navduševal predvsem nežnejši spol, ustvaril je veliko filmske glasbe, prav vedno pa je bil prepričljiv v živo. Sam sem bil pred poslušanjem Room Service zelo skeptičen, saj sem bal še ene plošče srce (in ušesa) parajočih osladnih balad.
A na celi plošči sta le dve baladi in še to pogojno rečeno ? Flying je akustična, obogatena celo z orglicami in nekoliko počasnejšim tempom, ravno tako pa je akustična tudi Nowhere fast in ob vseh električnih kitarah in odličnih prehodih bi ti dve skladbi bolj instrumentalno lahko označil za baladi oziroma pošteno ? počasnejši skladbi.
Zanimiva je skladba Not Romeo not Juliet, v kateri se nekoliko humorno spopada z besedili zasedbe Bon Jovi in tudi instrumentalno je skladba zelo podobno njihovih izdelkom iz prve polovice devetdesetih. Omeniti velja tudi zadnjo skladbo na plošči ? Why do you have to be so hard to love, ki ima zanimiv blues naboj, ki ga od Adamsa nisem vajen, kaj šele, da bi ga pričakoval.
Osebno sta me najbolj navdušili skladbi Open road, ki ima veliko zanimivih kitarskih prehodov in pa orglice, ki dajo skladbi pečat Neila Younga, morda najboljša pa je naslovna skladba Room Service, ki se začne z boogie vložkom, je polna kitar, ima zanimivo besedilo in odličen refren.
Bryan Adams je ustvaril ploščo, ki jo od njega nismo pričakovali, smo jo pa lahko zelo veseli, saj je dokazal, da še vedno zmore ustvarjati zanimive skladbe, tako besedila kot glasbo. Morda je temu botrovalo, da je bilo vse ustvarjeno med turnejo in da ni imel dovolj časa, da bi skladbe "uničeval" v studiu, saj vse zveni mnogo bolj prvinsko, surovo, skratka rock.
Plošča skriva kar nekaj potencialnih uspešnic in najbrž bo prav vsak na njej našel kaj za svoj okus, najbolj pa bodo zagotovo razočarani tisti, ki so pričakovali nov šopek balad za večerna in nočna zapeljevanja. Bryan Adams se je odločil biti drugačen, morda bolj samosvoj, vsekakor pa za marsikoga zelo sprejemljiv in zanimiv za poslušanje.
Bryan Adams: Room Service
(leto izdaje 2004, založba Polydor, distribucija Multimedia)
Ocena: 4
