Februarja letos smo med prvimi pisali o Joss Stone, ki je tedaj izdala svoj prvenec The Soul Sessions, s katerim je osupnila svet, ki od sedemnajstletnic ni bil vajen poslušati klasičnih soul in r'n'b pesmi. In ker tisto sploh ni bil njen pravi prvenec, temveč bolj stranski projekt, sem nestrpno čakal na avtorski prvenec Joss Stone, za katerega je imela mlada glasbenica gradivo pripravljeno že pred dobrim letom dni.
In tako smo v teh dneh dočakali Mind Body & Soul, vsaj zame, eno najtežje pričakovanih plošč letošnjega leta, ki sem se je seveda tudi bal - vedno opozarjam na težavnost drugih plošč, na avtorsko neizkušenost mladih glasbenic in seveda na požrešnost različnih managerjev in založb.
Vendarle si je Joss tudi na avtorskem prvencu ostala bolj ali manj zvesta. Zakaj bolj ali manj? Predvsem zato, ker se je od zelo klasičnega soula in r'n'b-ja z dodatki jazza na prvencu tokrat glasbeno malo odmaknila oziroma, naj se izrazim lepše ? glasbeno se je razširila. Storila je vse tisto, kar sem osebno pričakoval tudi od Norah Jones, a slednja tega na plošči Feels like home ni storila.
Joss je s svojo spremljevalno skupino v glasbo vnesla nekaj modernega zvoka, ki v nobenem primeru ne moti, nekaj več je akustike, slišimo nekaj trobil in godal, veliko več prijetnih in zelo bogatih spremljevalnih vokalov, spogleduje se z jazzom, bluesom, gospelom in v osnovah tudi reggaejem in celo funkom, seveda pa ostaja zvesta predvsem soulu in r'n'b-ju, ki ju je ravno tako razširila.
Za poslušanje so tako pravzaprav obvezne Right to be wrong z zelo blues kitarami, pa prva uspešnica You had me, izvrstno interpretirana in predvsem klavirska Spoiled, polna zanimivih kitarsko-orgelskih prehodov Less is more, meni ena najljubših Security, ki je glasbeno in vokalno že kar nemogoče bogata.
Tu je še odlična Understand, ki je popestrena z nekaj tolkali, z nekaj funka navdahnjena in polna vokalnih prepletov Don't know how in že blizu zaključka plošče Killing time, ki znova premore obilo raznolikosti, Sleep like a child je obogatena z godali, naslovu primerno pa deluje zelo zasanjano in tukaj je še dodatna skladba (zanjo nisem nikjer našel naslova), ki je odpeta zgolj ob spremljavi klavirja. Enkratno!
Mind Body & Soul je sicer eden tistih albumov in za razliko od The Soul Sessions album, ki ne osvoji na prvo poslušanje. Vsaj ne tistih, ki njene glasbe ne poznajo. Gre pa za ploščo, ki vam bo zlezla pod kožo in ki jo boste vsakič poslušali z velikim veseljem in v kateri boste vsakokrat odkrili kaj novega.
In prav to slednje dokazuje, da se v Joss Stone zares skriva neizmeren talent, pravi glasbeni dragulj, ki se ni izpridil in postal še eden v vrsti bledih in enoličnih kamenčkov v glasbenem mozaiku vsakdanjosti. Upam, da se bo njena britanska turneja razširila tudi na širšo Evropo in da jo bomo imeli priložnost videti kje blizu. Vsekakor pa že sedaj nestrpno pričakujem njen tretji izdelek!
Joss Stone: Mind Body & Soul
(leto izdaje 2004, založba S-Curve, distribucija Dallas)
Ocena: 5
